Projekti sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško dokončno postajajo pomembnejši kot dolgoletne razprtije med državama o mejnem vprašanju. To je temeljno sporočilo včerajšnjega srečanja premierja Roberta Goloba s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem v Zagrebu. Strokovnjaki obeh držav bodo začeli govoriti o vprašanju uresničevanja arbitražne razsodbe (slovensko stališče) oziroma iskanju alternativne rešitve (hrvaško stališče). Pogovori ne pomenijo vnovičnega odpiranja mejnega vprašanja. Roka za končanje pogovorov ni. Državi tako ustvarjata prostor za krepitev sodelovanja na področju energetike, gospodarstva in medsebojnega podpiranja na mednarodnem parketu.
Prvi uradni obisk predsednika vlade Roberta Goloba na Hrvaškem je potekal v znamenju sodelovanja z vlado Andreja Plenkovića. Tretje uradno srečanje obeh premierjev ni prineslo zgolj dveh novih meddržavnih sporazumov, s katerima državi solidarno podpirata druga drugo, temveč tudi najavo premierjev, da se arbitražna razsodba oziroma vprašanje o meji umika z dnevnega reda politike. Pogovore o tem, kako s slovenskega zornega kota uresničiti arbitražno razsodbo oziroma kako s hrvaškega zornega kota najti alternativno rešitev, bosta prepustila strokovnjakom obeh držav.
Prijateljski duh brez časovnih pritiskov
»Če začnemo ekspertne pogovore, se bo morda našla rešitev,« je dejal Golob in povedal, da vladi ne zavezuje noben rok, do kdaj naj bi to rešitev dosegli. Pogovori strokovnjakov ne predstavljajo vnovičnega odpiranja mejnega vprašanja, temveč predvsem iskanje načina, kako združiti stališči obeh držav – slovensko, da je meja določena z arbitražno razsodbo, in hrvaško, da priznava elemente arbitražne razsodbe, a da je treba poiskati alternativno rešitev.
»Spoštujemo stališče nasprotne strani, a ne odstopamo od svojega,« je pojasnil Golob. Slovensko stališče o arbitražni razsodbi, za katero obstaja »trajna in neomajna zavezanost« slovenske politike, se po njegovih besedah ne spreminja. Kdaj bi pogovori med strokovnjaki obeh držav lahko obrodili sadove, premierja nista napovedala. »Nobenega časovnega pritiska nimamo. V prijateljskem duhu se najde rešitev, če se pogovarjaš spoštljivo,« je še menil Golob in pristavil, da rešitve morda ne bodo našli v času mandata te vlade, temveč šele čez trideset let.
»Ne odpirajo se pogovori o meji,« je poudaril Plenković, ki je sicer podobno kot Golob dejal, da ti pogovori predstavljajo način, da se ta tema umakne in da ne bo prepreka nadaljnjemu poglabljanju odnosov. »Nimamo iluzij, da se bo to rešilo čez noč,« je dejal Plenković.
Številna področja sodelovanja
Z umikom arbitražne razsodbe z dnevnega reda politike sta se sicer spogledovala že Plenković in prejšnji premier Janez Janša. Golob in Plenković sta se zdaj za ta korak odločila, da bi še bolj okrepila odnose med državama in da bi se državi lahko podpirali tudi na mednarodnem parketu. Blagovna menjava med državama vztrajno raste in dosega rekordne vrednosti. Letos je v prvih štirih mesecih znašala že 2,4 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je pojasnil Plenković.
Krepitev gospodarskega sodelovanja ni edina stvar, ki je v obojestranskem interesu. Obe državi sta zainteresirani tudi za krepitev prometnih povezav – tako cestne kot železniške. Golob je hkrati napovedal, da bo Slovenija podpirala gradnjo mostov čez mejne reke s Hrvaško, saj naj bi se tako prebivalci obeh držav zdaj, ko ni več schengenske meje, še tesneje povezali.
Ob robu srečanja sta Slovenija in Hrvaška podpisali dva pomembna sporazuma. S krepko zamudo je bil podpisan sporazum solidarnostne medsebojne oskrbe s plinom v primeru težav z dobavo plina. »Če bi se ponovila situacija iz prejšnje zime, ti sporazumi pomenijo, ali plin imamo ali ne,« je pomen dogovora s Hrvaško opisal Golob. Drugi sporazum s prav tako solidarnostnim prizvokom vsebuje dogovor o čezmejnem sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja. Prebivalci severnega dela hrvaške Istre pa tudi turisti na tem območju bodo namreč dobili dostop do storitev v bolnišnici Izola. »Sporazum se je pripravljal dolgih dvajset let. Zato je toliko bolj pomemben za lokalno prebivalstvo,« je še poudaril Golob.
Nadaljevali so se tudi pogovori glede energetskega sodelovanja pri krepitvi vloge terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in hrvaškega morebitnega sodelovanja pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Golob je Plenkoviću predstavil projekt in hrvaško stran povabil k udeležbi. Gradnja drugega bloka jedrskega elektrarne naj bi bila po neuradnih podatkih vredna okoli 10 milijard evrov, interes za sodelovanje pa naj bi pokazali tudi Italija in Avstrija.
