Predsednik vlade Robert Golob se bo v petek mudil na svojem prvem uradnem obisku na Hrvaškem. S premierjem Andrejem Plenkovićem se bo v Banskih dvorih pogovarjal o energetskih in migracijskih temah, o čemer se državi sicer pogovarjata in dogovarjata že dlje časa. Vprašanja meje in tožb slovenskih ter hrvaških ribičev pred evropskim sodiščem za človekove pravice naj po navedbah virov iz kabineta predsednika vlade ne bi bila predmet obiska. Ta bo namenjen predvsem poglabljanju skupnega sodelovanja in pogledu v prihodnost v času, ko gospodarska menjava med državama doživlja nove rekordne vrednosti. Lani se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za polovico, na 7,4 milijarde evrov.
Solidarnost s prebivalci severne Istre v Izoli
Eden od oprijemljivih dosežkov Golobovega obiska bo podpis sporazuma o solidarnostni oskrbi s plinom, za podpis katerega sta se po usklajevanju besedila sporazuma premierja dogovorila med marčevskim obiskom Plenkovića v Sloveniji. Sporazum predvideva, da bo vsaka od držav lahko drugo v primeru težav z oskrbo s plinom zaprosila za solidarnostno pomoč. Dogovor – še zadnjega tovrstnega, ki ga Slovenija sklepa s sosednjimi državami – bo podpisal minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer s hrvaškim kolegom Davorjem Filipovićem.
Drugi sporazum, ki bo podpisan med Golobovim obiskom, bo po neuradnih informacijah zdravstveni sporazum o souporabi bolnišnice Izola za hrvaške državljane. Dostop do te bolnišnice naj bi sporazum omogočal vsem prebivalcem severnega dela Istre. Življenjsko ogrožene bolnike iz tega dela Istre v izolski bolnišnici sprejemajo že zdaj, saj je zanje hitreje dostopna kot bolnišnica v Pulju. A bolnišnica bo zdaj odprla vrata tudi za druge preglede hrvaških državljanov, te pa bo plačevala hrvaška zdravstvena blagajna. O tovrstnem sodelovanju so se pogovarjali že dlje časa, dogovoriti pa se je bilo treba o obsegu in plačilu storitev. V kabinetu predsednika vlade ocenjujejo, da je odhajajoči minister Danijel Bešič Loredan ta projekt dobro izpeljal.
Migracijska razhajanja
Pomembna tema pogovorov bodo migracijska vprašanja. Slovenija je nezadovoljna, ker se je po vstopu Hrvaške v schengen število nezakonitih migrantov povečalo za trikrat. Lani je slovenska policija obravnavala 37.000 nezakonitih migrantov, letos pa v pol leta že 20.000. Kljub temu Slovenija ne razmišlja o suspenzu prostega prehajanja notranje schengenske meje in uvedbi nadzora na meji s Hrvaško, tako kot ne namerava podobnega ukrepa na meji s Slovenijo uvesti niti skrajno desna vlada Giorgia Meloni. Hrvaška sicer zavrača različne predloge za okrepitev nadzora na zunanji evropski meji. Tako ni navdušena nad nedavno zamislijo premierja Goloba, da bi jim pri tem lahko pomagal Frontex.
To zamisel je na tristranskem srečanju zunanjih ministrov Italije, Slovenije in Hrvaške včeraj v Anconi ponovila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. »Naš predlog je, da bi poleg skupnih policijskih patrulj pri tem sodeloval tudi Frontex. S tem bi lahko med drugim odpravili nepotrebne in neargumentirane notranje kontrole na naši meji z Avstrijo,« je dejala Fajonova in ob tem pristavila, da bodo vse tri države letos izvedle skupno akcijo iskanja in reševanja ljudi na morju. Tako naj bi pokazali, da se humano spopadajo s problematiko nezakonitih migracij. V skupni izjavi so ministri sicer zapisali, da se bo tristransko sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij krepilo na področju skupnih patrulj in njihovih oblik ter tudi pri izboljšanju postopkov ponovnega sprejema zajetih nezakonitih migrantov.
