K rasti v celotnem lanskem letu so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta se je zunanjetrgovinski presežek s predlanskih 3,31 milijarde evrov zmanjšal na 961 milijonov evrov.
BDP, prilagojen za vpliv sezone in koledarja, ki se uporablja za primerjave v EU, se je lani okrepil za 5,7 odstotka. V zadnjem četrtletju se je v medletni primerjavi povečal za 1,3 odstotka, v četrtletni pa za 0,8 odstotka. V četrtletnih primerjavah se je lani skrčil le v tretjem četrtletju, ko je v primerjavi s predhodnim upadel za 1,3 odstotka. V prvem četrtletju je bil višji za odstotek, v drugem in četrtem pa za 0,8 odstotka.
V zadnjem četrtletju upadla tako izvoz kot uvoz
Rast BDP, ki je bila lani zelo močna v prvi polovici leta, se je v tretjem četrtletju umirila, to pa se je nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju. V četrtem trimesečju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečala za 1,2 odstotka. K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 2,6 odstotka, in bruto investicije v osnovna sredstva, ki so bile višje za 5,9 odstotka.
V lanskem zadnjem četrtletju sta upadla tako izvoz kot uvoz. Izvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. To je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po četrtem četrtletju 2020, so navedli v statističnem uradu. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke.
V četrtem četrtletju je bila rast upočasnjena v večini dejavnosti. Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem predlani zvišala za 1,4 odstotka. K rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti.
Najizrazitejši upad dodane vrednosti je država zaznala v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2021 je upad znašal 6,3 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bilo to v tej dejavnosti prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.
Zaposlenost še naprej narašča
Zaposlenost je v zadnjem lanskem četrtletju še naraščala, vendar po nižji stopnji. Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb. Na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih.
Po novih podatkih statističnega urada je bila rast v prvi polovici leta še nekoliko bolj izrazita. V lanskem prvem četrtletju se je BDP namreč realno medletno povečal za 10,2 odstotka, v drugem četrtletju pa za 8,6 odstotka. Za tretje četrtletje pa so novi podatkih malenkost nižji, in sicer je bila realna rast BDP 3,3-odstotna.
Domače in tuje institucije so Sloveniji za lani napovedovale pet- ali nekoliko nad petodstotno rast, najbolj optimistična napoved je bila pri šestih odstotkih. Gospodarska rast se bo po dosedanjih napovedih vseh institucij letos občutneje upočasnila, in sicer na med 0,5 in 1,8 odstotka BDP.
Umar: Lanska rast BDP odraža odpornost gospodarstv in učinke ukrepov za blaženje krize
Gospodarska gibanja so bila v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejša. Rast je nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize, so zapisali v Umarju, kjer bodo pomladansko napoved gospodarskih gibanj vladi predstavili predvidoma do sredine marca.
Lanska rast gospodarske aktivnosti, ki je bila 5,4-odstotna, je v veliki meri izhajala iz prve polovice leta in okrevanja po epidemiji, so danes objavljene podatke statističnega urada povzeli v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po močnem upadu v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju tekoče povečal za 0,8 odstotka. Občutno se je umirila medletna rast, na kar so vplivali tudi trije delovni dnevi manj kot leto prej.
V izvoznem delu gospodarstva so se proti koncu leta razmere poslabšale, kot je že nakazovalo umirjanje izvoznih pričakovanj v predhodnih mesecih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih se je še naprej zmanjševal tudi obseg avtomobilske proizvodnje. Rast dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih, povezanih z mednarodno blagovno menjavo, se je v zadnjem četrtletju umirila, zlasti v cestnem blagovnem prometu.
Blagovni izvoz se je v zadnjem četrtletju zmanjšal, že od začetka vojne v Ukrajini pa je zaradi velike negotovosti precej nihal. Upočasnila se je tudi rast storitvenega izvoza, na katerega pa je od spomladi ugodno vplivalo predvsem pokoronsko okrevanje v turizmu. Lani je bila skupna rast izvoza zaradi umiritve rasti blagovnega izvoza precej nižja kot predlani.
Močna investicijska altivnost in visoka potrošnja
Investicijska dejavnost je v zadnjem četrtletju ostala razmeroma močna, zlasti v gradbeništvu, kjer so se krepile investicije v zgradbe in objekte, spodbujene z višjo investicijsko aktivnostjo države in nadaljnjo rastjo stanovanjskih investicij. Rast investicij v opremo in stroje se je pod vplivom negotovosti in zniževanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet do konca leta občutno umirila. Lani je bila rast investicij v osnovna sredstva 7,8-odstotna, visoko pozitiven je bil tudi prispevek spremembe zalog k rasti BDP.
Potrošnja gospodinjstev je bila v celem letu 9,1-odstotna, kar je le malo manj kot v letu 2021. Še vedno visoko rast v Umarju povezujejo predvsem s sproščanjem protikoronskih ukrepov v začetku leta in nadaljnjo rastjo zaposlenosti ter do sredine leta tudi unovčevanjem bonov za pomoč v epidemiji najbolj prizadetim delom storitvenega sektorja. V primerjavi s predhodnim letom so potrošniki tudi manjši del tekočih dohodkov namenili varčevanju, so dodali.
»S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize, ter zmanjševanjem kupne moči zaradi naraščajoče inflacije se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo. Pri tem so vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije v pomladanskem in draginje v jesenskem času preprečili še večji realni upad povprečnega razpoložljivega dohodka,« je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. V vsem letu se je povečevala predvsem potrošnja storitev, vključno s potovanji v tujino.
Na drugi strani je bila potrošnja nekaterih trajnih dobrin, kot so osebni avti in pohištvo, ter hrane in pijače medletno nižja. Državna potrošnja je bila v zadnjem četrtletju, podobno kot v tretjem, nižja kot pred letom predvsem zaradi znatno nižjih izdatkov za obvladovanje epidemije. Upočasnjevala se je tudi rast zaposlenih v sektorju država.
Kazalniki zaupanja v začetku letošnjega leta v Sloveniji še ostajajo na nizkih ravneh, so opozorili v Umarju. Gospodarska klima se je januarja, po rahlem izboljšanju novembra in decembra, ponovno poslabšala. Medletno je bilo višje le zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih, največji medletni upad zaupanja pa ostaja med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih.
Kazalniki za evrsko območje medtem kažejo nekaj več optimizma. Napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske komisije so sedaj nekoliko bolj optimistične, kar je povezano predvsem z manjšo negotovostjo glede oskrbe z energenti in umirjanjem njihovih cen. A napovedi predvidevajo občutno umiritev gospodarske rasti za slovenske najpomembnejše trgovinske partnerice glede na lani.
Poleg gospodarskih razmer v mednarodnem okolju bodo v Sloveniji na gospodarsko aktivnost letos vplivale tudi načrtovane fiskalne spodbude v višini do dva odstotka BDP, so sklenili v Umarju.
Banka Slovenije: Lansko gibanje BDP daje spodbudne signale za letos
Visoko rast gospodarske aktivnosti, ki se je po predlanskem močnem popandemskem okrevanju nadaljevala tudi lani, so v Banki Slovenije glede na močno podporo denarne in fiskalne politike pričakovali. »Takšen iztek leta daje spodbudne signale tudi za letos, ko se bo rast sicer umirila,« so zapisali v centralni banki.
»Visoka gospodarska rast se je odrazila tudi na trgu dela, kjer beležimo rekordno visoke številke glede zaposlenosti. Ob tem se kaže, da je inflacija dosegla vrh in se bo v prihodnjih četrtletjih znatno umirila,« so zapisali v odzivu na danes objavljene podatke statističnega urada, da je država lani zabeležila 5,4-odstotno gospodarsko rast.
Letna rast bruto domačega proizvoda je lani po navedbah Banke Slovenije znašala visokih 5,4 odstotka, kar je skladno z njihovimi pričakovanji. »Po izjemno ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju aktivnost začela umirjati, a se je rast v zadnjem lanskem četrtletju pospešila,« so dejali.
Gospodarska rast je bila visoka v vseh segmentih. Rast končne potrošnje je lani znašala 6,6 odstotka, bruto investicij pa 12,4 odstotka, so povzeli in spomnili, da je lansko leto v mednarodnem okolju zaznamovala velika negotovost, povezana z rusko vojaško agresijo, katerih posledice so se odrazile zlasti na energetskih trgih. Kljub tem tveganjem sta na letni ravni tako uvoz kot izvoz ostala relativno visoka, saldo menjave pa je bil negativen.
Takšna gibanja so po njihovih navedbah spodbudna tudi za letošnje leto, večina inštitucij ugotavlja, da tako gospodinjstva kot podjetja izkazujejo veliko odpornost. "To bo prispevalo k pozitivni gospodarski rasti tudi v letošnjem letu,« so sklenili.
Eurostat potrdil 3,5-odstotno rast BDP območja z evrom za lani
BDP območja z evrom, prilagojen na vpliv sezone in koledarja, se je lani na letni ravni povečal 3,5 odstotka, BDP celotne EU pa za 3,6 odstotka, je evropski statistični urad Eurostat danes v drugi oceni potrdil prvo objavo s konca januarja.
V zadnjem četrtletju se je sezonsko prilagojeni BDP območja z evrom glede na tretje četrtletje povečal za 0,1 odstotka, BDP unije pa je ostal nespremenjen. V tretjem četrtletju je bila rast na četrtletni ravni v obeh območjih 0,3-odstotna. V medletni primerjavi se je v zadnjem četrtletju BDP območja z evrom povečal za 1,9 odstotka, BDP EU pa za 1,8 odstotka. V četrtletju prej je bila medletna rast 2,3- in 2,5-odstotna.
Eurostat je za primerjavo objavil tudi gibanje BDP v ZDA. Ta se je v zadnjem četrtletju na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka (v tretjem četrtletju za 0,8 odstotka), na letni ravni pa za 1,0 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,9 odstotka).
Število zaposlenih se je v zadnjem četrtletju na četrtletni ravni v območju z evrom in v EU povečalo za po 0,4 odstotka. V tretjem četrtletju se je v območju z evrom za 0,3 in v EU za 0,2 odstotka. Glede na zadnje četrtletje predlani pa se je število zaposlenih v območju z evrom povečalo za 1,5 odstotka in v EU za 1,3 odstotka. V tretjem četrtletju je bila rast 1,8- in 1,5-odstotna.
V celotnem letu 2022 se je po prvih ocenah glede na četrtletne podatke število zaposlenih v območju z evrom povečalo za 2,2 odstotka in v EU za dva odstotka.
