V sektorju električne energije se je delež OVE v bruto končni rabi energije lani povečal za 1,19 odstotne točke na 43,08 odstotka, predvsem zaradi velikega porasta proizvodnje v sončnih elektrarnah (za 28,83 odstotka).

V prometu je opazovani delež upadel za 0,78 odstotne točke in je znašal 9,24 odstotka. Zmanjšanje je povezano predvsem s porabo biogoriv v tej dejavnosti, saj se je ta na letni ravni zmanjšala za 4,55 odstotka, hkrati pa je poraba vseh goriv v prometu porasla za 5,10 odstotka, so zapisali na statističnem uradu.

Tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja se je delež OVE zmanjšal za 0,64 odstotne točke in je znašal 33,66 odstotka. V tem sektorju k deležu OVE v bruto končni rabi največ prispevajo lesna goriva za ogrevanje. Poraba teh je upadla za 5,75 odstotka, po drugi strani pa se je poraba vseh energentov v omenjenem sektorju povečala za 0,85 odstotka.

Lani tako Slovenija ponovno ni dosegla ciljnega, 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi energije, kar zahteva evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Edinkrat je cilj dosegla leta 2023, ko je ta delež znašal 25,07 odstotka.

Proizvodnja elektrike bistveno manjša kot lani

Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je septembra dosegla 932 gigavatnih ur (GWh) in bila v primerjavi z avgustom manjša za deset odstotkov, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 28 odstotkov, je objavil statistični urad. Medletno je bila manjša tudi poraba elektrike, v mesečni primerjavi pa je nekoliko narasla poraba v gospodarstvu.

Proizvodnja je bila manjša v vseh energetskih objektih z izjemo sončnih elektrarn, kjer je bila medletno občutno večja.

Uvoz elektrike je septembra dosegel 875 GWh in bil za 12 odstotkov večji kot avgusta ter za sedem odstotkov večji kot septembra lani. Septembrski izvoz elektrike je bil medtem z 804 GWh električne energije za tri odstotke manjši kot avgusta in za 23 odstotkov manjši kot septembra lani.

Priporočamo