Finančno ministrstvo je prejšnji teden koaliciji predstavilo izhodišča davčne reforme, s katero naj bi zmanjšali davčno obremenitev dela in povečali obdavčitev premoženja. Do razbremenitev pri dohodnini bo po napovedih predsednika vlade Roberta Goloba prišlo v prihodnjem letu, leto pozneje pa naj bi sledile še spremembe glede premoženja, kjer se razmišlja predvsem v smeri progresivne obdavčitve nepremičnin. Razlog za takšno odločitev finančni minister Klemen Boštjančič vidi v tem, »da ima Slovenija med članicami EU najvišjo davčno obremenitev dela, obenem pa naj bi se uvrščala med države z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja«.
Medtem ko so prejšnje levosredinske vlade med davčnimi nesorazmerji izpostavljale tudi prenizko obdavčitev kapitala, tokrat ni tako. Prav tako se ne omenja sprememb pri obdavčitvi potrošnje oziroma DDV, ki tudi sicer nikoli ni bil v središču načrtov pri davčnih reformah. Na Dnevniku smo preverili, kakšna je v EU dejanska obdavčitev ključnih segmentov obdavčitve (dela, potrošnje, kapitala in premoženja) in kako je v primerjavi z drugimi državami obdavčena Slovenija.
Visoko obdavčena potrošnja
Za mnoge bo presenetljivo že prvo dejstvo, in sicer da smo v Sloveniji v celoti manj obdavčeni od evropskega povprečja. Skupni prihodki iz davkov in socialnih prispevkov so namreč po zadnjih podatkih evropske komisije za leto 2020 (Taxation Trends in the European Union 2022) znašali 37,6 odstotka BDP, kar je za 2,5 odstotne točke nižje, kot znaša povprečje EU (40,1 odstotka BDP). Obdavčitev v Avstriji, denimo, s katero najpogosteje primerjamo davke v Sloveniji, je znašala 42,1 odstotka BDP (!), v Nemčiji okroglih 40 odstotkov. Najnižjo skupno davčno obremenitev so imele Irska (20,1 odstotka BDP), Romunija (26,3 odstotka) in Malta (29,7 odstotka), najvišjo pa Danska (46,8 odstotka), Francija (45,6 odstotka) in Belgija (43,6 odstotka). Davčni primež v Sloveniji je sicer že 15 let bolj ali manj nespremenjen. Leta 2008 je denimo znašal 37,5 odstotka BDP oziroma 0,1 odstotne točke manj kot leta 2020.
V primerjavi z evropskim povprečjem so pri nas nižji predvsem davki na kapital (prihodki od obdavčitve kapitala znašajo v Sloveniji 5,2 odstotka, kar nas uvršča na 19. mesto v EU – povprečje EU je 7,9 odstotka BDP), višji pa davki na potrošnjo (pri nas 12,3 odstotka, kar je 10. mesto v EU – povprečje EU je 10,8 odstotka). V nasprotju s splošnim mnenjem so v Sloveniji nižji tudi davki na delo (pri nas 20,1 odstotka BDP, kar je 11. mesto v EU – povprečje EU znaša 21,5 odstotka BDP), pri čemer pa je treba opozoriti, da našo obdavčitev dela zvišujejo visoki socialni prispevki.
Po socialnih prispevkih smo evropski prvaki
Delež prihodkov iz socialnih prispevkov znaša v Sloveniji 16,8 odstotka BDP in je najvišji v celotni EU. Kot pojasnjujejo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je to »povezano z njihovo pomembno vlogo pri financiranju sistemov socialne zaščite in manjšim delom financiranja teh sistemov iz državnega proračuna, kot je v veljavi v drugih državah«.
Slovenija se precej visoko uvršča tudi glede okoljskih davkov, s prihodki v višini 2,9 odstotka BDP smo na 8. mestu, od tega z davki na energijo na šestem (2,4 odstotka BDP). Po drugi strani je pri nas dejansko najmanj obdavčeno premoženje, kjer se z 0,6 odstotka prihodkov v BDP uvrščamo šele na 22.mesto. Podobno sliko za leto 2020 kaže tudi porazdelitev davčnega bremena glede na davčno osnovo. Davki na delo predstavljajo v Sloveniji 53,4 odstotka BDP (EU 53,5 odstotka), davki na potrošnjo 32,8 odstotka (v EU 26,8 odstotka), davki na kapital pa 13,8 odstotka (v EU 19,7 odstotka).
