S ciljem omejiti pretrese na svetovnih naftnih trgih se je do letošnjega marca Mednarodna agencija na energijo (IEA – International Energy Agency) trikrat odzvala s sproščanjem naftnih rezerv: v letih 1991, 2005 in 2011. Po odločitvi marca letos, da se na trg plasira 62 milijonov sodčkov nafte iz strateških rezerv, je aprila IEA petič v zgodovini sprejela odločitev o sproščanju naftnih derivatov v skupni količini 120 milijonov sodčkov. Te bodo na trg dane v šestih mesecih. Od dogovorjene količine bodo največ naftnih rezerv, v višini dobrih 60 milijonov sodčkov, sprostile ZDA, sosednja Italija jih bo denimo dala na trg pet milijonov, Madžarska pa 532.000 sodčkov nafte.
»Dve odločitvi o sproščanju naftnih rezerv v razmaku le enega meseca in v obsegu, ki je višji kot kadar koli doslej, odražata odločenost držav članic IEA, da zaščitijo svetovno gospodarstvo pred družbenimi in gospodarskimi vplivi naftnega šoka po ruski agresiji na Ukrajino,« je pojasnil izvršni direktor IEA Fatih Birol. Ob tem je dodal, da kolektivni ukrep ponovno dokazuje enotnost držav članic IEA v njihovi solidarnosti z Ukrajino ter njihovo odločenost, da v tem zahtevnem času zagotovijo stabilnost na naftnem trgu. Upravni odbor IEA je države članice tudi spodbudil, naj podprejo Ukrajino pri dobavi naftnih derivatov.
Hrvaška se je odzvala
Čeprav niso članice IEA oziroma do nje nimajo zavez, so se tudi nekatere druge države odločile za sprostitev državnih rezerv nafte, ki jih bodo po sprostitvi obnovile. Med njimi je sosednja Hrvaška. Potem ko je tamkajšnja vlada sprejela odločitev, je agencija za ogljikovodike, ki skrbi za hrvaške državne rezerve, pričela sproščati skupno 32.000 ton dizelskega goriva, kar predstavlja 238.000 sodčkov nafte. Tudi po marčevski odločitvi IEA o sproščanju naftnih rezerv se je Hrvaška odzvala in na trg dala 22.000 ton oziroma 164.000 sodčkov nafte po tržnih cenah. Po poročanju medijev v sosednji državi je hrvaška vlada takšno odločitev sprejela, ker lahko vse države sodelujejo v skupinski akciji za omilitev posledic ruske vojaške invazije na Ukrajino. Takšna odločitev pa v Sloveniji ni bila sprejeta.
Kot so v tednu pred volitvami povedali na gospodarskem ministrstvu pod vodstvom Zdravka Počivalška, »Slovenija ni članica IEA, ne sodeluje v postopkih sprejemanja odločitev in ni zavezana k odločitvam, ki jih IEA sprejme«. Pojasnili so še, da se obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov v skladu z zakonom o blagovnih rezervah oblikujejo za zagotavljanje visoke varnosti oskrbe v primeru večjih motenj in nestabilnosti na slovenskem trgu ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti. »Trenutno razmere na trgu naftnim distributerjem omogočajo stabilne dobave in torej ni izpolnjen zakonski razlog za uporabo obveznih rezerv,« so dodali na ministrstvu.
Sproščenih bo skoraj desetina zalog
Pred začetkom vojne v Ukrajini so države članice IEA (poleg 31 držav članic je še 10 pridruženih članic) razpolagale z državnimi zalogami v količini 1,5 milijarde sodčkov, dodatnih 575 milijard sodčkov pa so predstavljale naftne rezerve za uporabo v industriji. To pomeni, da se bo na podlagi marčevske in aprilske odločitve sprostilo okoli devet odstotkov naftnih rezerv, ki jih hranijo države članice IEA. Po pojasnilih IEA vojna v Ukrajini svetovne naftne trge izrazito obremenjuje, pri čemer so komercialne zaloge po letu 2014 na najnižji ravni, za njihovo kratkoročno povečanje pa so omejene možnosti. Rusija ima na globalnem naftnem trgu sicer eno ključnih vlog: je tretja največja proizvajalka in največja izvoznica nafte, njen izvoz pet milijonov sodčkov na dan pa predstavlja 12 odstotkov svetovne trgovine. Približno 60 odstotkov nafte Rusija izvozi v Evropo, 20 odstotkov pa na Kitajsko.
Zavod RS za blagovne rezerve (ZRSBR) vzdržuje rezerve surove nafte oziroma naftnih derivatov v višini 90-dnevne povprečne porabe v preteklem letu v Sloveniji, od katerih so tri četrtine skladiščene v Sloveniji, preostalo pa v skladiščih v Nemčiji in na Madžarskem. Poleg obveznih 90-dnevnih varnostnih zalog, ki jih morajo po direktivi EU vzdrževati vse države članice EU, Zavod za blagovne rezerve vzdržuje še določene količine strateških rezerv, ki so prednostno namenjene vojski, policiji, silam za zaščito in reševanje. Te rezerve se lahko uporabljajo v primeru preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgu, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega ter v vojnah.
