V poročilu, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Geološkim zavodom Slovenije, gradiva in podatke pa so prispevale tudi strokovne službe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so med drugim zbrani podatki na področju blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu in analiza stanja - ocena ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe.

Za blaženje podnebnih sprememb je pomembno zmanjševanje ali obvladovanje emisij toplogrednih plinov v atmosfero in spodbujanje odvzemov toplogrednih plinov iz atmosfere. Kot so navedli avtorji poročila, kmetijstvo v Sloveniji prispeva nekaj več kot deset odstotkov toplogrednih plinov, so se pa emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu v obdobju 1986-2022 zmanjšale za 16,3 odstotka. Emisije so se zmanjšale tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi.

Slovenijo glede na poročilo veliki izzivi čakajo na področju rabe zemljišč, pri čemer bi bilo za zmanjšanje emisij treba izboljšati prostorsko načrtovanje. "Če se želi doseči prehod v nizkoogljično družbo, bo treba zmanjšati obseg krčenja gozdov in širjenja naselij," so poudarili v dokumentu, objavljenem na vladnih straneh med gradivi v obravnavi.

V obdobju 2020-2022 se je v Sloveniji zmanjšala obdelanost kmetijskih zemljišč in povečala urbanizacija zemljišč ter s tem nepovratna degradacija tal in izguba naravnega vira. Urbanizacija in predvsem pozidava kakovostnih kmetijskih tal zmanjšujeta možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev. V letu 2022 je bilo v Sloveniji na prebivalca 853 kvadratnih metrov njiv in vrtov, medtem ko naj bi za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe zadoščalo okoli 2500 kvadratnih metrov njiv in vrtov na prebivalca.

So pa ugodni dolgoletni trendi kazalnikov porabe vseh vrst gnojil v kmetijstvu. "Učinkovitost porabe gnojil se izboljšuje, kar nakazuje na bolj racionalno porabo gnojil v kmetijstvu," so zapisali v poročilu in dodali, da Slovenijo izzivi čakajo tudi pri zmanjševanju porabe energije v kmetijstvu.

Glede na projektno nalogo o oceni vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu na področju trajnostnega razvoja in upravljanja z gozdnimi in kmetijskimi ekosistemi se vsi sektorji (proizvodne panoge) rastlinske pridelave soočajo z negativni vplivi podnebnih sprememb in njihovimi posledicami. Največjo težavo predstavljajo suša in vročinski stres, ki postajata stalnica, ter drugi ekstremni vremenski pojavi.

V živinoreji so najpomembnejši vplivi podnebnih sprememb izpadi krme in njena spremenjena kakovost ter vročinski stres rejnih živali. "Kmetijski sektorji se pri tem različno uspešno prilagajajo, kar vpliva na njihovo stopnjo ranljivosti," navaja poročilo.

To izpostavlja, da je dostopnih veliko ukrepov za boj proti posledicam podnebnih sprememb, vendar se na splošno ti ukrepi premalo izvajajo v praksi. "Še posebej to velja za namakanje, ki ima bistven pomen pri prilagajanju kmetijske proizvodnje na sušo in njene posledice," so zapisali.

Podrobnejša proračunska analiza kmetijskega inštituta za obdobje 2003-2022 kaže, da je bilo v sklopu izrednih državnih pomoči največ odškodnin izplačanih ravno za sušo (skoraj 60 odstotkov vseh izplačil), sledita toča (18 odstotkov) in pozeba (13 odstotkov).

Pri analizi so sicer opazili pozitiven trend naraščanja izplačil skozi leta za vse podskupine preventivnih ukrepov, ki bistveno prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe.