Nekaj čez 17. uro po srednjeevropskem času so v slovenski delegaciji v generalni skupščini OZN zajemali sapo. Predsednik generalne skupščine OZN Csaba Kőrösi je začel prebirati glasove prvega kroga glasovanja, v katerem so zgolj štiri države bolj ali manj vedele, da bo to njihov edini, saj so v svojih regionalnih skupinah za mesto nestalne članice varnostnega sveta nastopale brez protikandidatke. Vse so uspele preseči edini zahtevani kriterij na dan glasovanja: da jih namreč podpre vsaj dve tretjini prisotnih članic. Najprej so se začeli veseliti v delegaciji Sierra Leone (188 glasov podpore), nato v delegaciji Alžirije (184 glasov) in zatem še diplomati Koreje (180 glasov).
Ko je predsednik Kőrösi razkril, da je Slovenija v tajnem glasovanju, ko so delegacije izbrane države obkroževale na papirnatih glasovnicah, dobila 153 glasov, krepko več, kot so po tihem za prvi krog pričakovali v slovenski delegaciji, nihče od prisotnih ni več zdržal na sedežih. V zrak je skočila celotna delegacija s ponosno zunanjo ministrico Tanjo Fajon na čelu. Oči v New Yorku so se zarosile tudi drugim članom delegacije, še najbolj vidno državnemu sekretarju Samuelu Žbogarju.
Fajonova, ki je bila v preteklih tednih tudi kritizirana, da je projekt kandidature za nestalno članico v veliki meri postal njen osebni projekt, je bila včeraj presrečna. Dobljeno število glasov pa je označila kot velik uspeh in izjemen rezultat. »Uspeli smo pridobiti nove zaveznike,« je bila ponosna, ob čemer je dodala, da se zaveda velike odgovornosti za delo Slovenije v varnostnem svetu.
Nad dobljenimi glasovi je bila tudi sama presenečena, saj je njena ekipa še pred odhodom v New York vsaj v prvem krogu pričakovala precej manj glasov. »Ostajaš previdno optimističen do zadnjega. Računali smo, da se bo kdo umaknil od podpore ali bo igral dvojno igro, a izkazalo se je nasprotno,« je pojasnila svojo previdnost in dodala, da je cela Slovenija sedaj lahko ponosa.
Strokovnjak za mednarodne odnose in nekdanji diplomat Denis Mancevič ocenjuje, da je tako visoko število glasov, ki jih je dobila Slovenija dejansko manjše presenečenje, pojasniti pa se ga da z mednarodnim kontekstom vojne v Ukrajini. Predvsem drugačne mednarodne okoliščine so bile uspehu slovenske kandidature zelo naklonjene, je prepričan, pa čeprav dodaja, da bi Slovenija več glasov od Belorusije zbrala tudi, če ne bi bilo konteksta vojne v Ukrajini, a bi v tem primeru nekoliko težje dosegla potrebno dvotretjinsko podporo kot sedaj.
Ključni razlog za tako veliko podporo po njegovi oceni tiči v Pekingu: »Kitajska se, kot kaže, ni odločila, da bo uporabila vse svoje vzvode, politični vpliv in ekonomski kapital, da bi se močno angažirala na strani Rusije in Belorusije.« Prav tako pa je na visok rezultat podpore za Slovenijo po besedah Denisa Manceviča vplivalo tudi to, da se je verjetno večji del tretjega sveta, ki ga je ukrajinska kriza močno prizadela, postavil na stran Slovenije.
Bo izvolitev razvojni preboj za diplomacijo?
Malce po peti uri popoldne se je včeraj začel veseliti celoten državni vrh, ki je projekt kandidature za varnostni svet prevzel od prejšnje vlade Janeza Janše, slednji pa je prav v zadnjih tednih s svojimi tviti o slovenski kandidaturi natrosil pesek v kolesje prizadevanjem za zbiranje čim širše podpore. Poleg prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja je čestitke izrekla tudi sedanja predsednica Nataša Pirc Musar: »Skupaj nam je uspelo. Kandidatura je bila odlična priložnost, da smo državam predstavili svoja zunanjepolitična načela in vrednote ter okrepili medsebojne stike. Zdaj pa se začenja trdo delo,« je zapisala.
Podobno je menil tudi predsednik vlade Robert Golob. Slovenija je po njegovih besedah v New Yorku dosegla enega izmed svojih največjih uspehov v mednarodni diplomaciji. »Slovenija bo lahko kot majhna, a samozavestna članica varnostnega sveta pomembno prispevala na področjih, kjer včasih veliki obnemorejo. Delovali bomo kot dejavnik povezovanja med različnimi interesi. Lahko bomo dejansko vplivali na svetovne politike, verjamem tudi, da bomo znali prisluhniti malim članicam pri tistih izzivih, ki jih najbolj tarejo,« je zapisal Golob.
Po ocenah Manceviča je bila prva izvolitev Slovenije kot še mlade države za nestalno članico varnostnega sveta leta 1998 večji uspeh kot zdajšnji. »Zasluge gre zdaj pripisati tudi temu, da Slovenija ni naredila večjih napak glede na to, da je bila razklana doma. Zunanji ministrici in ministrstvu je uspelo kampanjo peljati konsistentno, v zadostni meri pokriti afriške države in ne narediti večjega spodrsljaja. Sprašujem pa se, ali bo to zdaj trenutek streznitve za slovensko zunanjo politiko, da bo postala bolj ambiciozna, kot je – tako skozi mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev kot tudi skozi mrežo gospodarske diplomacije. Ali bomo torej znali to izkoristiti za nov razvojni element slovenske zunanje politike ali pa bo to ostalo zgolj za pripisovanje notrenjapolitičnih zaslug,« še dodaja Mancevič.
In kaj zdaj čaka slovensko misijo pri Združenih narodih v New Yorku? Zagotovo bo pred prevzemom predsedovanja okrepila tamkajšnjo diplomatsko ekipo, ki se bo morala ukvarjati z vsemi konflikti tega sveta. S trinajstih diplomatov jo bodo predvidoma povečali na dvajset; to naj bi se po željah ministrice Tanje Fajon zgodilo še pred oktobrom, ko bo Slovenija že postala opazovalka v varnostnem svetu. »To je začetek nove poti,« pravi ministrica Fajonova, ki si želi, da bi država postala proaktiven akter v varnostnem svetu s posluhom za svoje partnerje.
Različne ocene rezultata glasovanja
Eno ključnih vprašanj včeraj je bilo, kaj pomeni včerajšnji rezultat Belorusije za moč Rusije – velike podpornice režima Aleksandra Lukašenka – v mednarodni skupnosti. Različni ljudje z različnih zornih kotov gledajo na to uganko. Louis Charbonneau, direktor nevladne organizacije Human Rights Watch pri Združenih narodih, je ocenil, da je bilo včerajšnje glasovanje glede Belorusije in Slovenije pomembno, saj je pokazalo, zakaj je tekmovanje v Združenih narodih dobro. »Države članice ZN so se nedvomno odločile, da Belorusija zaradi hudih kršitev človekovih pravic doma in opravičevanja ruskih grozodejstev v Ukrajini ne more sodelovati v varnostnem svetu, ključnem organu za varovanje človekovih pravic.« Čestitke Sloveniji je izrekla tudi neformalna voditeljica beloruske opozicije v izgnanstvu Svetlana Tihanovska, ki je ob tem videla sporočilo beloruski notranji politiki: »Neuspeh Lukašenkovega režima na teh volitvah je močan znak globalne solidarnosti z ljudmi v Belorusiji.«
Spet tretji so ocenjevali, da rezultat kaže na izoliranost Rusije. »Rusi so vedno trdili, da veliko držav v ZN javno podpira Ukrajino, zasebno pa da simpatizirajo z Rusijo. Toda to tajno glasovanje te trditve nikakor ne potrjuje,« je dejal Richard Gowan, direktor mednarodne krizne skupine v ZN. Mancevič se strinja, da je skozi prizmo rezultata glasovanja mogoče ocenjevati moč Rusije v mednarodni skupnosti, hkrati pa v nasprotju z Gowanom meni, da rezultat ne postavlja na glavo ruske trditve o javni in zasebni podpori držav Ukrajini oziroma Rusiji – kvečjemu jo podpira. »Če pogledamo glasovanje v generalni skupščini okrog resolucij, ki so se neposredno navezovale na rusko agresijo, sta Rusija in Belorusija tam ostajali ob podpori osmih do desetih držav, kakšnih dvajset pa jih je bilo vzdržanih. Pri sedanjem tajnem glasovanju pa se je nabralo še dvajset glasov. Ti delno izvirajo iz obdobja Sovjetske zveze. Rusija je še pomemben dobavitelj orožja mnogim afriškim državam, v nekaterih pa posebno vlogo igra skupina Wagner. Vse te zaveznice so izrazile podporo Rusiji in Belorusiji.«
