Zaradi malarije, ki v Sloveniji že dolgo ni bila usodna za nobenega od obolelih, naj bi letos umrl bolnik. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi pomoč iskal pozno. Zdravljenje malarije je, če niso zamujeni ključni trenutki, praviloma učinkovito.
Epidemiologinja Eva Grilc z NIJZ vseh podrobnosti o zdravljenju umrlega bolnika ne pozna, dopušča pa možnost, da je bilo iskanje pomoči pozno. Ljudi, ki potujejo v kraje z endemično malarijo, vseskozi pozivajo, naj se oskrbijo z antimalariki in naj se o tej bolezni pozanimajo, je spomnila. Zaščitno jemanje je smiselno že na poti, je izpostavila, ali tudi pred začetkom potovanja. To je najbolj enostavna možnost, je spomnila. »Po vrnitvi naj bodo ljudje pozorni na simptome, kot so mrzlica, vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Ko obiščejo zdravnika, naj ga opozorijo tudi, da so bili na potovanju v deželah, kjer je malarija endemična. Zdravnik sredi zime v zmernem pasu na to možnost verjetno ne bo pomislil,« je povedala.
Letos štiri znane diagnoze
V tednih ob koncu leta 2025 in v začetku letošnjega leta so na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana zdravili pet obolelih popotnikov. Umrli bolnik je po podatkih NIJZ pred tem potoval v afriško državo Sierra Leone. O smrti zaradi malarije na začetku letošnjega leta so ta teden poročale Slovenske novice, zdravstvene oblasti pa javnosti po bolnikovi smrti o tem niso obvestile. Na NIJZ so v začetku letošnjega leta opozorili na porast obolelih z malarijo. Opazili so ga zlasti pri ljudeh, ki so se vrnili iz tropskih in subtropskih območij. Več obolelih je bilo pred tem na Zanzibarju. Letos so na NIJZ prejeli štiri prijave malarije, lani jih je bilo devet.
Kot na NIJZ pojasnjujejo na svoji spletni strani, se lahko bolezen pojavi najhitreje v sedmih dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi. Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka, so dodali. Malarija se po drugi strani ne prenaša neposredno s človeka na človeka.
Kdaj po pomoč
Dovzetnost za okužbo je univerzalna, a nanjo delno vpliva genetska predispozicija. Tudi prebolela bolezen ne povzroči popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo, so zapisali na NIJZ. Če se zdravljenje s protimalaričnimi sredstvi začne dovolj zgodaj, je mogoče bolniku uspešno pomagati. Brez ustreznega zdravljenja bolezen nasprotno zelo hitro napreduje, so opozorili na NIJZ. »Zato je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov takoj oziroma najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč,« so poudarili. Vsak nenadni pojav temperature, višje od 38 °C, na potovanju ali po vrnitvi s tako imenovanih malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove, so dodali. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi, so še razložili, zdravljenje malarije pa je treba začeti čim prej po postavitvi diagnoze.
Smrt pred tremi desetletji
Čeprav so se v tukajšnjem zdravstvu z malarijo občasno srečali pri prebivalcih, ki so se vrnili iz tujine, vrsto let ni bila usodna za nobenega od obolelih v Sloveniji. Opozorila, da je lahko ob zapoznelem zdravljenju ta bolezen tudi zelo huda, so v Sloveniji že odmevala zaradi smrti bolnika z malarijo leta 1996 in kasnejšega sojenja zdravnici, pri kateri je oboleli iskal pomoč. Zdravnica, ki so ji očitali zatekanje k homeopatiji, je ostala brez licence, sodni postopek pa se na podlagi odločitve višjega sodišča uradno ni končal. Razlog je bil absolutno zastaranje, so konec leta 2008 poročali mediji. Pred tem je senat kranjskega okrožnega sodišča zdravnici, ki so jo obtoževali povzročitve smrti iz malomarnosti, leta 2008 na ponovljenem sojenju prisodil osem mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let. Za enako kazen se je sodišče odločilo tudi leta 2002. Do končnega preobrata je pripeljala odločba ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost pri absolutnem zastaralnem roku. Ustavni sodniki so določili, da mora biti ponovljeno sojenje končano najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe zaradi uporabe izrednega pravnega sredstva. V omenjenem primeru je kranjsko sodišče ta rok prekoračilo za več kot leto in pol. x