Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je DDV zvišal z znižane 9,5-odstotne stopnje na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov, medtem ko nižja stopnja DDV še naprej velja za večino živil in brezalkoholne pijače brez dodanega sladkorja ali sladil. Za boljšo predstavo: če je cena nekega izdelka pred podražitvijo znašala en evro, je bil ob 9,5-odstotnem DDV znesek davka 0,095 evra, končna cena pijače pa 1,095 evra. Po dvigu DDV na 22 odstotkov je znesek davka 0,22 evra, kar pomeni, da se je končna cena izdelka povečala na 1,22 evra.
Zmanjšana poraba ali nižja kakovost?
Z vprašanji o dvigu cen sladkih pijač smo se obrnili na Spar, Lidl, Hofer, Mercator in Tuš, kjer so nam pojasnili, da so se skladno z novo obdavčitvijo sladkih pijač cene povišale, vendar zgolj za povišanje davčne stopnje. Pri Sparu še poudarjajo, da so pri tem pazili, da se nabavne cene niso dodatno povišale. Kako sprememba DDV vpliva na proizvajalce sladkih pijač, smo vprašali Fructal, Radensko in Dano. Odgovorili so nam le iz Radenske in zapisali, da kot proizvajalec pijač niso dvignili cen svojih izdelkov in da je dvig končne cene izključno posledica višjega davka, medtem ko končno ceno za potrošnike določajo trgovci, distributerji in gostinci. »Na podlagi dosedanjih izkušenj iz drugih držav, kjer so se odločili za podobne ukrepe, opažamo, da potrošniki v povprečju niso bistveno zmanjšali porabe sladkih pijač. Pogosteje pa se odločajo za cenejše in običajno manj kakovostne alternative,« še dodajo.
Dvig cen v trgovinah smo minuli teden (v sredo, 15. januarja) preverili tudi na terenu. Cene pijač, ki smo jih popisali na policah Mercatorja, Spara, Hoferja in Lidla, smo primerjali s cenami v decembrskem popisu košarice maloprodajnih cen, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo. Ugotovili smo, da se je v Lidlu, Hoferju in Sparu povprečna cena zvišala v povprečju za deset centov, v Mercatorju pa za 15 centov. Po preverjanih torej izstopa Mercator, ki pri več izdelkih cene ni zvišal zgolj za znesek višje stopnje DDV. Tako je recimo pollitrska plastenka breskovega ledenega čaja znamke Sola po podatkih maloprodajnega popisa cen iz decembra 2024 stala 0,79 evra. Če temu prištejemo višji DDV, bi morala cena po novem znašati 0,88 evra, vendar pa so v Mercatorju ceno dvignili na 0,94 evra. Podobno smo opazili tudi pri drugih pijačah.
Na Mercator smo se zato obrnili z vprašanjema, zakaj niso dvignili cen le za povišano davčno stopnjo in ali so v novo ceno všteli tudi višjo maržo. Odgovorili so nam, da je Mercator maloprodajne cene dvignil zgolj za dvig DDV. Dodali so še, da se najbrž sklicujemo na ceno iz Hipermarketa Mecator Rudnik. Ob tem so nam posredovali še fotografijo cene pollitrske plastenke breskovega ledenega čaja Sola z dne 16. januarja, pri čemer je bila na polici navedena cena 0,88 evra.
Zaradi nenavadnega odgovora, ki smo ga prejeli od najboljšega soseda, smo prihodnji dan, 17. januarja, na terenu ponovno preverili ceno istega izdelka, in sicer v eni od njihovih poslovalnic v središču Ljubljane: cena ledenega čaja je (spet) znašala 0,94 evra. To pomeni, da je isti izdelek v različnih poslovalnicah Mercatorja v sredo stal 0,94 evra, v četrtek 0,88 evra in v petek 0,94 evra. V Mercatorju so v zvezi s tem pojasnili, da se cene izdelkov tudi na podlagi spremenjenih cenikov dobaviteljev dnevno spreminjajo. Na vprašanje, zakaj so (kot izhaja iz njihovega lastnega odgovora) cene v Hipermarketu Mercator Rudnik drugačne, niso odgovorili.
Višji DDV zavoljo zdravja
Kot so pred sprejetjem vladnega predloga pojasnili na ministrstvu za finance, so se za obdavčitev sladkih pijač in pijač z dodanim sladkorjem odločili predvsem zato, ker gre za skupino pijač, ki najbolj ogrožajo zdravje otrok in mladostnikov ter najbolj vpliva na prekomerno težo. »Živimo v tako imenovanem debelilnem okolju, ki spodbuja ali olajšuje razvoj debelosti. Eden od možnih ukrepov za boj proti debelilnemu okolju je davek na sladke pijače, ki je bil uveden v več državah po svetu. Glavni cilj uvedbe takšnih davkov je postaviti ceno, ki bi zlasti mlajše potrošnike odvrnila od nakupa,« so ukrep zvišanja DDV na sladke pijače pojasnili pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). »Glede na izkušnje iz drugih držav predpostavljamo, da se bo poraba sladkih pijač z dodanim sladkorjem ali sladili v prihodnjih letih nekoliko zmanjšala. Koliko in kako učinkovit bo ukrep, pa žal ne moremo vedeti,« so dodali.
Pri Združenju industrije pijač, ki sodi pod Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), medtem menijo, da na podlagi dosedanjih izkušenj iz drugih držav sprememba DDV ni bistveno zmanjšala porabe sladkih pijač, pridobljena sredstva z višjim DDV pa so države izkoristile za polnjenje državnega proračuna. V ZPS znova poudarjajo, da so ves čas zagovarjali stališče, da se mora dodatni denar, zbran z višjim davkom, nameniti preprečevanju in zdravljenju kroničnih bolezni, ki jih lahko povzroča prekomerno pitje sladkih pijač, in da denar ne bi smel biti namenjen zgolj krpanju proračunskih lukenj. Ministrstvo za finance jih pri tem ni uslišalo, saj DDV, pridobljen iz nakupov sladkih pijač, ni zakonsko opredeljen kot namenski in se steka v državni proračun. Po oceni finančnega ministrstva naj bi se zaradi višjega davka v državnem proračunu nabralo dodatnih 12 milijonov evrov.
