Množično oddajanje stanovanj v kratkoročni najem prek različnih platform za oddajanje turistom v nekaterih občinah, predvsem v Ljubljani, na Obali in ponekod na Gorenjskem, bistveno zmanjšuje ponudbo stanovanj za bivanje, ki bi jih lahko koristili mladi, družine, študenti. Hkrati predstavlja nelojalno konkurenco turističnim ponudnikom, ki zagotavljajo tudi določene standarde za turiste. Oddajanje stanovanj je postalo pravi komercialni posel in ne zgolj dodatni zaslužek gospodinjstev, ugotavljajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. V sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost zato pripravljajo predloge sprememb kratkoročnega oddajanja nepremičnin v noveli zakona o gostinstvu, čeprav se zavedajo, da zgolj ta ukrep ne bo rešil stanovanjske problematike.
Glede konkretnih rešitev so na ministrstvu še redkobesedni. V zadnjem obdobju so preučevali različne možnosti. Prva je prostorsko in časovno omejevanje, po katerem bi bilo oddajanje omejeno na 30 do 60 dni, in sicer na državni in/ali lokalni ravni, pri čemer bi lahko občine v svojem aktu določile prostorski in terminski okvir za oddajanje nepremičnin. Druga možnost je omejevanje »komercialnega« oddajanja stanovanj, kar pomeni, da bi bili ponudniki različno obravnavani glede na to, ali oddajajo stanovanje ali gre le za oddajo dela stanovanja.
Omejitve kratkoročnega oddajanja stanovanj bi bile lahko odvisne tudi od statusa ponudnika: pravna oseba ne bi mogla več izvajati dejavnosti v stanovanju, temveč bi morala izvajati gostinsko nastanitveno dejavnost, in sicer v objektu s poslovno gostinsko namembnostjo, kar pomeni, da bi bila za daljše oddajanje potrebna sprememba namembnosti. Predvidena je tudi zaostritev zahtev po predložitvi soglasij sostanovalcev oziroma solastnikov ob vpisu v register nastanitvenih obratov in podobno, saj se zdaj večina stanovanj v turistične namene oddaja brez ustreznih soglasij, pravega nadzora pa ni.
Bomo žrtev zgrešene stanovanjske politike?
Omejitvam odločno nasprotujejo v Združenju sobodajalcev, kjer prevladujejo sobodajalci, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe. Ti lahko dejavnost zdaj opravljajo največ pet mesecev, medtem ko za samostojne podjetnike in pravne osebe omejitev praktično ni.
»Reševanje stanovanjske problematike na plečih sobodajalstva je le paravan za zgrešeno stanovanjsko politiko dosedanjih vlad,« je kritična Katja Rezman, predsednica združenja. Vlada se po njenem mnenju očitno ne upa lotiti prenove davčne zakonodaje, ki bi spodbudila sproščanje stanovanj, ki so zdaj prazna zaradi nepremičninskih špekulacij. »Tudi napovedovan obsežen program gradnje neprofitnih stanovanj nima jasnih obrisov, zato je iskanje rešitev v omejevanju sobodajalstva bolj iskanje izgubljenega ključa pod najbližjo lučjo in ne tam, kjer je bil dejansko izgubljen.« V združenju opozarjajo, da je sobodajalstvo tradicionalni steber slovenskega turizma in da je predvsem na podeželju pomembna panoga za ohranjanje poseljenosti in tradicionalne kulture. Poleg tega večina sobodajalcev po Sloveniji svoje nočitvene zmogljivosti oddaja v nepremičninah, v katerih tudi živijo. Modeli tujih večmilijonskih urbanih središč zato, kot opozarjajo, nimajo dosti skupnega s slovensko situacijo, prav tako tudi Ljubljana nima dosti skupnega s preostankom države. Niti s tisto v slovenski Istri, kjer je v marsikateri novogradnji delež v lasti vikendašev ali praznih špekulativnih naložb več kot polovičen, pravijo. V združenju se zato zavzemajo, da bi pristojnosti na področju krojenja stanovanjske in turistične politike prepustili lokalnim skupnostim, saj same najbolje poznajo specifiko razmer v svojem okolju.
Potrebujemo celovite ukrepe
Medtem pa so regulaciji tega področja naklonjeni nepremičninarji, saj že leta opozarjajo, da predstavlja deviacijo na nepremičninskem trgu, pravi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Udovič. Časovna omejitev turističnega oddajanja stanovanj (tistega, ki se ne izvaja kot gospodarska dejavnost) bi bila po njihovem mnenju vsekakor ena od smiselnih rešitev. »Tudi razlikovanje med območji v Sloveniji je smiselno in razumeli smo, da na ministrstvu načrtujejo del pristojnosti glede regulacije prenesti na lokalne skupnosti, kar bi bilo verjetno prav tako ustrezno,« pravi Udovič. Hkrati pa so v združenju že večkrat predlagali večje število ukrepov, ki bi delovali celovito. »Omejevanje kratkoročnega oddajanja lahko brez drugih ukrepov, ki bi delovali v smeri spodbujanja dolgoročnega oddajanja, prispeva k še manjši ponudbi nepremičnin na trgu,« opozarjajo. Po njihovem mnenju bi bilo nujno sočasno razmišljati še vsaj o uvedbi davka na nepremičnine, zmanjšanju davčnega bremena za oddajanje stanovanj s strani fizičnih oseb in o spodbudah za dolgoročno oddajanje. »Pomembno pa bi bilo tudi izboljšati pravni položaj najemodajalcev, saj ugotavljamo, da je to eden od pomembnih razlogov, da številna stanovanja (tudi v Ljubljani) ostajajo prazna.«
