»Tega zakona ne moremo več zaustavljati. Dejstvo je, da vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemov, zato da čim večji delež stanovanj vrnemo njihovemu osnovnemu namenu, to je trajnim oblikam bivanja, prihranke pa premaknemo v produktivnejše oblike podjetniških naložb,« poudarja Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je predlog novega zakona v javno razpravo poslalo že maja lani, po dolgotrajnem in zahtevnem usklajevanju pa je zdaj končno pripravljen za obravnavo na vladi. Ta ga bo jutri predvidoma potrdila in poslala v obravnavo v državni zbor. »Računamo, da bo zakon sprejet pred poletjem,« napoveduje Frangež.
Največ pozornosti je deležna predlagana omejitev kratkotrajnega oddajanja v najem, zlasti preko platform, kot sta Airbnb in Booking. To je v zadnjih osmih letih po podatkih petkratno naraslo, kar vpliva na izločanje stanovanj s trga dolgotrajnega najema. V kratkotrajni najem naj bi se oddajalo kar 11.340 stanovanj oziroma 23 odstotkov vseh stanovanj, ki se oddajajo v tržni najem. Vrednost tako ustvarjenega prometa je leta 2023 znašala 175 milijonov evrov. Največ takšnih stanovanj je v Ljubljani, v obalnih in gorenjskih turističnih občinah.
Predlog zakona pa prinaša še nekatere za gostinstvo pomembne spremembe, in sicer odpravlja obvezno prijavo rednega obratovalnega časa. Uvaja tudi obveznost strokovne in objektivne določitve kakovostnih kategorij nastanitvenega obrata s štirimi ali petimi zvezdicami oziroma jabolki (do treh bo še naprej temeljilo na samooceni). Gostinski obrati, priključeni na javno vodovodno omrežje, pa bodo morali gostom brezplačno ponuditi pitno vodo iz pipe.
Splošna omejitev na 60 dni
Omejitvam kratkotrajnega oddajanja odločno nasprotujejo v koordinaciji sobodajalcev, a ministrstvo od prvotnih zamisli ni bistveno odstopilo, pač pa je pripombe po besedah državnega sekretarja Matevža Frangeža skušalo uravnotežiti tako z vidika dostopnosti stanovanj za prebivanje kot z vidika razvoja turizma. V rešitvah zakona so tudi že upoštevali marsikatero pripombo sobodajalcev, med drugim razlikovanje med več- ter eno- in dvostanovanjskimi stavbami.
Ključne predlagane rešitve so splošna omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni letno v večstanovanjskih stavbah (in ne zgolj 30, kot je bilo prvotno predvideno) in na 150 dni letno v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec stalno prebivališče, torej ne gre za klasična naložbena stanovanja za turistično oddajanje. To omejitev bi občine glede na potrebe stanovanjskega in turističnega razvoja na svojem območju lahko zaostrile ali omilile, in sicer v večstanovanjskih stavbah na 30 do največ 90 dni, v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec stalno prebivališče, na 30 do 150 dni, kot je sobodajalstvo omejeno že zdaj, če sobodajalec stalnega prebivališča na tem naslovu nima, pa na 30 do največ 90 dni.
V večstanovanjskih stavbah bo pogoj za oddajanje 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov, ki bo veljalo tri leta, oddajale pa bodo lahko le fizične osebe (in ne s. p.-ji ali pravne osebe).
Za strožjo omejitev izkoriščanja stanovanj za kratkoročno oddajo turistom na območjih, kjer je velika potreba po stanovanjih ter so tudi cene in najemnine najvišje, se zavzemajo v civilnodružbenih in nevladnih organizacijah, ki opozarjajo na težak položaj najemnikov in tistih ranljivih skupin, ki do primernega stanovanja ne morejo priti. Omejitve podpirajo tudi številne občine, ki pozdravljajo predvsem možnost lokalnega urejanja glede na stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma, ter del turističnega gospodarstva, kjer pravijo, da regulacija postavlja različne segmente nastanitev v enakopravnejši položaj oziroma vzpostavlja pogoje enakopravnega poslovanja.
Sobodajalci: Zakon uničuje 25 odstotkov nastanitev
Na drugi strani pa nasprotovanje zopet stopnjujejo predstavniki sobodajalcev, ki so ministru Matjažu Hanu včeraj predali podpise »več kot 450 lokalnih turističnih organizacij, društev, občin in lokalnih turističnih interesnih združenj iz vse Slovenije ter 2000 posameznih malih sobodajalcev« s pozivom k ponovnemu odprtju javne razprave o predlogu zakona.
Novi zakon bi po njihovem lahko uničil 25 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti slovenskega turizma. Predlogu očitajo, da temelji na napačnih predpostavkah ter pomanjkljivih in zavajajočih analizah – za ministrstvo sta študije sicer opravila center za poslovno odličnost ljubljanske ekonomske fakultete in inštitut Manchester Metropolitan University, ki, nasprotno, ugotavljata vzročno povezavo med povečano nedostopnostjo, visokimi cenami in umikom pomembnega deleža stanovanj s stanovanjskega trga. Čeprav zakon formalno dopušča kratkoročno oddajanje, pravne določbe po mnenju sobodajalcev (zaradi zahtevanih soglasij) dejansko onemogočajo njegovo izvajanje zlasti v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih. Frangež odgovarja, da se bodo učinki na stanovanjskem trgu v kombinaciji z drugimi ukrepi pokazali srednjeročno. Namen zakona pa da je tudi dvig kakovosti ponudbe, kar je del naših strateških usmeritev na področju turizma. Gostinsko-nastanitvena dejavnost naj bi se namreč opravljala v glavnem v objektih, ki so temu namenjeni in izpolnjujejo vse standarde ter so bili kot taki tudi umeščeni v prostor.
