»Vedno smo pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi mnenju sobodajalcev, s katerimi se bomo danes ponovno sestali in se pogovorili o dilemah. V rešitvah zakona smo že upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim, pa da tega zakona ne moremo več zaustavljati. Dejstvo je, da vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemom, zato da čim večji delež stanovanj vnemo njihovemu osnovnemu namenu, to je trajnim oblikam bivanja,« poudarja Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Predlog zakona je bil sprejet na vladnem odboru za gospodarstvo, vlada ga bo predvidoma v četrtek potrdila in poslala v obravnavo v državni zbor. »Računamo, da bo zakon sprejet pred poletjem,« napoveduje Frangež.
Zakon prinaša več novosti na področju gostinstva, najbolj na udaru pa je že ves čas predvsem zaradi predlagane omejitve kratkotrajnega oddajanja v najem, zlasti preko platform, kot so Airbnb in Booking. To je v zadnjih osmih letih po podatkih petkratno naraslo, kar vpliva na izločanje stanovanj s trga dolgotrajnega najema. Po podatkih ministrstva naj bi se v kratkotrajni najem oddajalo kar 11.340 stanovanj oziroma 23 odstotkov vseh stanovanj, ki se oddajajo v tržni najem. Največ jih je v Ljubljani, v obalnih in gorenjskih turističnih občinah.
Splošna omejitev na 60 dni
Čeprav omejitvam že ves čas odločno nasprotujejo v koordinaciji sobodajalcev, ministrstvo od prvotnih zamisli bistveno ne odstopa, pač pa je pripombe po Frangeževih besedah skušalo uravnotežiti tako z vidika dostopnosti stanovanj za prebivanje kot z vidika razvoja turizma
Ključne predlagane rešitve so splošna omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni letno v večstanovanjskih stavbah (in ne na 30, kot je bilo prvotno predvideno) in na 150 dni letno v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec stalno prebivališče, torej ne gre za klasična naložbena stanovanja za turistično oddajanje. To omejitev bi občine glede na potrebe stanovanjskega in turističnega razvoja na svojem območju lahko zaostrile ali omilile, in sicer v večstanovanjskih stavbah na 30 do največ 90 dni, v eno- in dvostanovanjskih, kjer ima sobodajalec stalno prebivališče, pa na 30 do 150 dni, kot je sobodajalstvo omejeno že zdaj, če stalnega prebivališča nima, pa na 30 do največ 90 dni.
V večstanovanjskih stavbah bo pogoj za oddajanje 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov, oddajale pa bodo lahko le fizične osebe (in ne s. p.-ji ali pravne osebe). Zadnja omejitev ne bo veljala za eno- in dvostanovanjske stavbe, kjer bodo oddajanje torej lahko izvajale tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki.
Diametralno nasprotni interesi
Za prepoved izkoriščanja stanovanj za kratkoročno oddajo turistom v območjih, kjer je velika potreba po stanovanjih ter so tudi cene in najemnine najvišje, se zavzemajo v civilnodružbenih in nevladnih organizacijah, ki opozarjajo na težak položaj najemnikov in tistih, ki do primernega stanovanja ne morejo priti. Na ministrstvu za gospodarstvo sicer ponavljajo, da je omejitev kratkotrajnega oddajanja le del rešitve urejanja širše stanovanjske problematike.
Omejitve podpirajo tudi številne občine, ki pozdravljajo predvsem možnost lokalnega urejanja glede na stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.
Prav tako se za čimprejšnji sprejem zakona zavzemajo v delu turističnega gospodarstva. Na Turistično gostinski zbornici Slovenije pozdravlja regulacijo, saj na ta način postavlja različne segmente nastanitev v enakopravnejši položaj oziroma vzpostavitve pogojev enakopravnega poslovanja vseh nastanitvenih kapacitet. Prav tako opozarjajo na potrebnost načrtovanja turističnega razvoja skladno z nosilno sposobnostjo kapacitet in s tem onemogočanje nastajanja ozkih grl v destinacijah, k čemur zdaj v veliki meri prispeva prav kratkotrajno oddajanje prek Airbnb.
Sobodajalci: zakon uničuje 25 odstotkov nastanitev
Na drugi strani pa v teh dneh nasprotovanje zopet stopnjujejo predstavniki sobodajalcev. Za danes popoldan je koordinacija sobodajalcev napovedala predajo podpisov »več kot 450 lokalnih turističnih organizacij, društev, občin in lokalnih turističnih interesnih združenj iz vse Slovenije in 2000 posameznih malih sobodajalcev«, s pozivom ministru Matjažu Hanu in ministrstvu k ponovni objavi javne razprave o dopolnjenem predlogu zakona.
Novi zakon bi po njihovem lahko uničil 25% nastanitvenih zmogljivosti slovenskega turizma. Predlog po njihovem temelji na napačnih predpostavkah ter pomanjkljivih in zavajajočih analizah – za ministrstvo sta jih sicer opravila center za poslovno odličnost ljubljanske ekonomske fakultete in Manchester Metropolitan University. Ministrstvu očitajo, da nima podatkov, koliko stanovanj bi v primeru sprejetja zakona sploh prešlo iz kratkoročnega v dolgoročni najem, koliko bi jih dejansko prišlo na trg in kakšen bi bil vpliv na cene nepremičnin.,Čeprav zakon formalno dopušča kratkoročno oddajanje, pravne določbe po njihovem dejansko onemogočajo njegovo izvajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih.
V zvezi z očitki, da predlog uničuje sobodajalstvo kot enega od nosilnih stebrov slovenskega turizma, Frangež odgovarja, da je dvig kakovosti ponudbe de naših strateških usmeritev na področju turizma. Namen je, da bi se gostinsko-nastanitvena dejavnost v glavnem opravljala v objektih, ki so temu namenjeni in izpolnjujejo vse standarde ter so bili kot taki tudi umeščeni v prostor. »Na drugi strani pa moramo vendarle tehtati na eni strani koristi turistične dejavnost in na drugi ogrožanje enega od osnovnih ustavnih pravic, pravice do primernega stanovanja, ki ji je nesporno treba dati prednost.« Kjer do motenj na stanovanjskem področju in prekomernega vpliva na družbeno-gospodarski utrip lokalnih skupnosti ne prihaja, pa bodo občine omejitve lahko razrahljale.
Učinki na stanovanjskem trgu bi se po Frangeževih besedah v kombinaciji z drugimi ukrepi lahko pokazali srednjeročno. »Nevzdržno je – in to pravim kot državni sekretar, odgovoren za industrijo in podjetništvo, – da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb naložba v stanovanje. Na ministrstvu si želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe.«
V zvezi z napovedjo ustavne presoje pa pravi, da so na ministrstvu skrbno pretehtali ustavno varovane vrednote in predlog dobro utemeljili. Določilo, da je gospodarska pobuda v Sloveniji po ustavi svobodna so, tako Frangež, križali tudi z drugimi, denimo s tem, da ima lastnina svojo gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo in da je prepovedano uporabljati lastnino ali uresničevati gospodarsko pobudo v nasprotju z javno koristjo in z razvojem nelojalne konkurence.
