Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v okviru priprave četrtega načrta za upravljanje voda ocenili stanje na 154 vodnih telesih, kjer razpolagajo z mrežo več kot 200 vzorčnih mest. »Načrt upravljanja voda se pripravlja za šestletno obdobje in opredeljuje ključne cilje, ki jih želimo doseči na področju vodne politike. To je trenutek, ko prepoznamo, kje smo v danem trenutku z vodami in kam želimo priti,« je pojasnil Andrej Vuga z Arsa.
Podatki, ki so jih na agenciji zbirali v obdobju od leta 2019 do 2024, kažejo, da približno tretjina vodnih teles dosega dobro ekološko stanje, dobri dve tretjini pa zmerno ali slabše ekološko stanje. »Najboljše je ekološko stanje vodotokov v porečju Soče in jadranskih rek, kjer dobro ekološko stanje dosega več kot polovica vodnih teles, najslabše pa je ekološko stanje vodotokov v porečjih Mure, pa tudi Savinje, zgornje Save, srednje Save, Drave in podobno,« je naštela dr. Nataša Dolinar z Arsa. Zelo slabo ekološko stanje dosegajo štirje vodotoki, in sicer Kokra, Selška Sora, velenjska Paka in Kobiljanski potok, ki teče ob slovenski meji z Madžarsko.
V nekaterih primerih lahko ekološko stanje voda zaslutimo že na prvi pogled. Tak primer je denimo zgornji del reke Kolpe, ki je sicer edina med slovenskimi vodotoki, ki dosega oceno stanja zelo dobro. »V povirnem oziroma zgornjem delu Kolpe vidimo, da je vodotok razmeroma naraven, z naravnim gozdnatim zaledjem, hkrati pa vemo, da je tam poselitev izredno majhna, prav tako kmetijske površine in podobno. Po drugi strani imamo vzhod Slovenije, ki je zaznamovan s kmetijsko dejavnostjo, kar se seveda pozna tudi na vodotokih. V primeru Kobiljanskega potoka vidimo, kako obsežne so te spremembe že v zaledju, potem pa segajo vse do same struge, ki je zravnana, brez obrežne vegetacije, s pokošenim vodnim rastlinjem …« je ponazorila strokovnjakinja.
Ekološko stanje slovenskega morja je dobro, med jezeri oziroma zadrževalniki pa dobro ekološko stanje dosegajo tri od enajstih vodnih teles. »Bohinjsko jezero je v dobrem ekološkem stanju, Blejsko jezero pa v zmernem ekološkem stanju. Vsa jezera in zadrževalniki, ki niso v dobrem stanju, imajo problem obremenjevanja s hranili,« je poudarila Nataša Dolinar.
Prej v dobrem stanju polovica
V primerjavi s prejšnjim šestletnim obdobjem se je stanje voda po ugotovitvah Arsa poslabšalo. »Če je bila v oceni za tretji načrt upravljanja voda v dobrem ekološkem stanju še približno polovica vodnih teles, smo zdaj nekje na slabi tretjini. Od ciljev vodne direktive oziroma okoljskih ciljev se torej odmikamo,« je opozorila strokovnjakinja z agencije za okolje.
Deloma lahko sicer poslabšanje pripišemo tudi spremenjeni metodologiji. Na 28 vodnih telesih lahko po besedah Nataše Dolinar večji del poslabšanja pripišemo pripravi ocen po novi metodologiji, po kateri lahko bolje ocenjujemo ekološko stanje voda. »Za 17 vodnih teles pa lahko trdimo, da je ocena čisto primerljiva in dejansko gre za poslabšanje stanja,« je dejala in dodala, da so pri devetih vodnih telesih zaznali tudi izboljšanje stanja.
Vpliv poplav še neznan
Najpomembnejši razlogi za slabo stanje voda ostajajo hidromorfološke spremembe (fizični posegi in obremenitve, kot so urejanje strug, pregrade in jezovi, zadrževanje vode …) in splošna degradiranost voda, z novimi metodologijami pa postajajo bolj prepoznane tudi obremenitve s hranili in organskimi snovmi. Je slabše stanje med drugim posledica katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 ter sledečih intervencij in protipoplavnih ukrepov? »Ekstremne poplave so zaznamovale naše vode, bodisi v tistih nekaj urah, ko se je to dogajalo, bodisi z vsemi ukrepi in pa novimi protipoplavnimi zaščitami, ki se izvajajo od takrat naprej. A v naših ocenah se tega učinka še ne more zaznati, saj je bila večina podatkov za oceno ekološkega stanja pridobljena pred poplavami,« je pojasnila Nataša Dolinar in dodala, da eno leto spremljanja poleg tega ne zadošča za oceno posledic takega dogodka. »Za zanesljivo oceno dolgoročnih učinkov sanacij bo potrebno daljše obdobje spremljanja. Mislim, da se lahko o tem pogovarjamo pri naslednji obdobni oceni ekološkega stanja.« Kot smo v Dnevniku že poročali, nekateri strokovnjaki sicer ocenjujejo, da so intenzivni protipoplavni ukrepi po ujmi leta 2023 stanje voda še dodatno poslabšali – spomnimo, prav urejanje strug spada med ključne dejavnike, ki poslabšujejo ekološko stanje voda.
Izboljšanje pri podzemnih vodah
Ekološko stanje voda zajema stanje vodnih organizmov in ohranjenosti njihovega okolja. »Med vodnimi organizmi nas zanimajo vsi organizmi, od najmanjših, kot so alge, pa do največjih, recimo rib. Ko ocenjujemo ekološko stanje, tem organizmom rečemo biološki elementi kakovosti. So kazalniki hidromorfološke spremenjenosti, splošne degradiranosti in obremenjevanja voda s hranili in organskimi snovmi,« je pojasnila Nataša Dolinar.
V okviru priprave načrta za upravljanja voda so na Arsu med drugim preverjali tudi kemijsko stanje površinskih voda in stanje podzemnih voda. Pri slednjih so prepoznali tudi nekaj pozitivnih trendov: v obdobju med letoma 2020 in 2025 sta si oceno slabo prislužili le dve vodni telesi, in sicer Dravska in Savinjska kotlina, pri čemer so razlog za to zlasti nitrati. »V zadnjih letih na bolj obremenjenih vodnih telesih vidimo upad števila vzročnih mest, kjer je presežen nitrat, ki je bil do zdaj vedno vzrok za slabo kemijsko stanje,« je poudarila Polonca Mihorko z Arsa in dodala, da so si leta 2025 pri tem prvič, odkar agencija spremlja stanje podzemne vode, oceno dobro prislužila vsa vodna telesa.