Pravnomočna obsodilna sodba, ki smo jo pridobili v uredništvu, potrjuje, da je bil napadalec na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač obsojen zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe in se je pred tem z obtožbo strinjal. Kot je navedeno v sodbi, je napadalec 25. oktobra lani na Slovenski cesti v Ljubljani naklepno spremenil smer hoje in se z vso silo zaletel v njeno desno ramo ter jo pri tem lažje poškodoval, hkrati pa začel še groziti. Krajši čas ji je tudi sledil.
Možnost ugovora
Obsojen je bil na pet mesecev pogojne zaporne kazni, tako da mu v zapor ne bo treba, če v enem letu ne bo storil novega kaznivega dejanja. Iz sodbe je tudi razvidno, da je sodišče zoper obtoženega izdalo kaznovalni nalog, s katerim se je obtoženi strinjal in ni podal ugovora, zato sodišču ni bilo treba razpisati glavne obravnave. Prav slednje, torej obsodba brez razpisane glavne obravnave, je med simpatizerji bolj skrajnega dela desnice, ki je odkrito sovražna do Inštituta 8. marec, sprožilo očitke o dvojnih merilih slovenskih sodišč, vendar sodba potrjuje, da je bila njihova skrb zaman.
Zakon o kazenskem postopku namreč predpisuje postopek, po katerem lahko tožilstvo za blažja kazniva dejanja, ki so v pristojnosti okrajnega sodišča, predlaga kaznovalni nalog, s katerim sodišče izreče kazen brez glavne obravnave. Tožilstvo lahko po tem postopku predlaga le denarno kazen, pogojno obsodbo in druge blažje sankcije, sodišče pa mora presoditi, ali dokazi podpirajo obtožbo in ali je kazen primerna. V tem primeru sodišče izda kaznovalni nalog, na katerega lahko obtoženi poda ugovor. Če ga, to avtomatično pomeni, da sodišče kazenski postopek nadaljuje in razpiše glavno obravnavo. Če se obtoženi z obtožnim predlogom in predlagano kaznijo strinja, pa ta obvelja.
Tako je bilo tudi v primeru napada na Niko Kovač: sodišče je pregledalo ovadbo, uradne zaznamke o zaslišanjih in zbranih dokazih, zapisnika o zasegu predmetov, podatke o poškodbi, izjavo osumljenca ...
Lani 2609 kaznovalnih nalogov
Kot priča statistika vrhovnega državnega tožilstva, se tožilci dokaj pogosto odločijo sodišču predlagati kaznovalni nalog. Lani so to storili 2756-krat, sodišča pa so v večini primerov (2609) predlog tožilstva upoštevala in izdala kaznovalni nalog. Več kot 60 odstotkov obtožencev (1588) se je s kaznijo strinjalo, ostali so podali ugovor in svojo nedolžnost dokazovali na glavni obravnavi.
Kot pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu, se pri vlaganju kaznovalnih nalogov orientirajo tudi po splošnih navodilih, ki jih je leta 2012 pripravil tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Vrhovno tožilstvo tako spodbuja vlaganje kaznovalnih nalogov predvsem takrat, ko je dejansko stanje nesporno in v popolnosti razčiščeno z materialnimi dokazi ter splošno znanimi dejstvi. Predlog kaznovalnega naloga je primeren predvsem v primerih bagatelne kriminalitete, v enostavnih kazenskih zadevah, ko posledice in druge okoliščine kaznivega dejanja kažejo na njegov manjši pomen, če obstajajo tehtne olajševalne okoliščine in kadar gre za kazniva dejanja, za katera lahko glede na sodno prakso pričakujejo, da bo sodišče izreklo le denarno kazen ali pogojno obsodbo z nizko kaznijo zapora in kratko preizkusno dobo.
