»Vsak zastoj pri kadrovanju in žal vedno bolj pogoste nepredvidene daljše bolniške odsotnosti pomenijo vedno bolj neobvladljiv položaj, glede na dejstvo, da prvostopenjska sodišča še vedno nismo prišla na 'zeleno vejo' po zastojih, ki jih je v letih 2020 in 2021 povzročila epidemija,« opozarja predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli, kjer se na gospodarskem oddelku trudijo blažiti odhode sodelavk, medtem ko zaman čakajo na okrepitve.
Gospodarski oddelek v Celju je lansko leto zaključil s 710 nerešenimi zadevami, pri reševanju pripada pa je bil le 86-odstotno uspešen, kar pomeni, da se številno nerešenih zadev povečuje. Povprečno trajanje postopka se je podaljšalo s 13 na 15 mesecev. V Celju ocenjujejo, da nimajo več notranjih rezerv, izčrpali pa so tudi možnosti (začasnih) razporeditev okrajnih sodnikov. Tako jim začasno in v zelo omejenem obsegu pomagata dva višja sodnika, vrhovno sodišče pa je s sklepom dovolilo, da so 100 gospodarskih zadev iz lanskega leta prenesli na okrožno sodišče v Ptuju. Slednje, sicer precej manjše sodišče, je lani z lahkoto obvladovalo pripad in rešilo 31 odstotkov več zadev, kot so jih prejeli, tako da so leto zaključili z zgolj 49 nerešenimi zadevami.
Neuspešni razpisi
»Pri reševanju gospodarskih zadev pomagava še dve sodnici, ki sicer rešujeva insolvenčne zadeve, sama pa imam seveda prioritetno nalogo vodenja sodišča, pri čemer je celjsko okrožje praktično na vseh pravnih področjih drugo najbolj obremenjeno sodišče v državi,« pravi predsednica celjskega sodišča, kjer imajo trenutno 644 nerešenih gospodarskih sporov. Glavna težava pa niti ni v njihovem številu, temveč v njihovi strukturi, saj je med njimi kar 113 zadev, starejših od treh let.
Razlogi za težave na celjskem sodišču tičijo predvsem v kadrovski stiski in so za slovensko sodstvo simptomatični. Gospodarski oddelek so v krajšem obdobju zapustile tri sodnice, ki so se preselile na upravno sodišče, na višje sodišče in v invalidski pokoj, še ena sodnica pa je že dlje časa odsotna. Ker iskanje kadra, primernega za sodniški poklic, ni enostavno in kratkotrajno, interes med potencialnimi kandidati pa se je v zadnjih letih po pričevanju številnih močno znižal, tudi v Celju težko najdejo okrepitve. Tudi če jih, do zaposlitve ne pride čez noč. Na gospodarski oddelek sta prišli dve novi sodnici, vendar je druga z delom začela šele leto dni po izbiri na sodnem svetu, pa še to za polovični delovni čas. Postopek izbire novega sodnika od razpisa do trenutka, ko začne z delom, že sicer traja več kot leto dni, zatika pa se tudi z izbirnimi postopki. V celju sta v teku dva razpisa, vendar prvega ponavljajo že tretjič, saj noben izmed kandidatov ni dobil zadostne podpore pri sodnem svetu, drugega pa (zaradi istega razloga) drugič. S celjskega sodišča so sodni svet zato opozorili, da je gospodarski oddelek zaradi neuspešnih izbirnih postopkov »na meji kaotičnega stanja in je resno ogroženo izvajanje učinkovitega sodnega varstva, predvsem hitro in učinkovito reševanje gospodarskih sporov«.
Majhen interes za napredovanje
»Res je, da prav za reševanje gospodarskih sporov med okrajnimi sodniki ni zanimanja, so pa med kandidati strokovni sodelavci z dolgoletnimi izkušnjami, tudi na področju reševanja gospodarskih sporov, ki bi po mojem mnenju lahko povsem suvereno oblekli sodniško togo,« pravi predsednica celjskega okrožnega sodišča. Težave z motivacijo okrajnih sodnikov, da bi se preselili na okrožno sodišče, so že nekaj let stalnica - tudi v Celju. »Okrajni sodniki glede na okrožno pristojnost za sojenje v gospodarskih zadevah nimajo toliko izkušenj, zadeve pa so vsekakor zahtevne. Poleg tega je velik razlog tudi v neustreznem plačnem položaju, saj so večinoma okrajni sodniki v plačnem razredu, ki je izhodiščni za okrožnega sodnika. Veliko jih je že v položaju okrajnega sodnika svetnika, ki je še za dva razreda višji, tako da za napredovanje na mesto okrožnega sodnika ni nobene motivacije,« opaža predsednica Giacomelli.
Kot razkrivajo podatki iz poročila vrhovnega sodišča za lansko leto, so gospodarski oddelki okrožnih sodišč precej različno obremenjeni. Če ima celjsko težave z obvladovanjem pripada novih zadev in nadpovprečno dolgim časom reševanja, so v Krškem lani rešili za kar 77 odstotkov več zadev, kot so jih prejeli (ker nekateri spori trajajo dlje časa, se iz leta v leto vedno prenese več nerešenih zadev, zato je lahko v posameznem letu število rešenih tudi višje od števila prejetih, op. p.), povprečen čas reševanja pa je trajal manj kot sedem mesecev.
V sodstvu nekateri tako nestrpno pričakujejo zakonodajo, ki bo uzakonila enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se sodniki na prvi stopnji delijo na okrajne in okrožne) in ki naj bi posledično omogočala tudi bolj enakopravno in prožno porazdelitev obremenjenosti med sodniki in sodišči.
