Po februarskem posvetu o problematiki kazenskega sodstva je sodni svet na svoji zadnji seji sprejel več priporočil, s katerimi želi izboljšati stanje na področju tega izjemno pomembnega dela sodstva. Nekateri vodje sodišč že dlje časa opozarjajo na porast nerešenih kazenskih zadev, zastarelost zakona o kazenskem postopku, kadrovske in druge težave. Tudi pri sodnem svetu opažajo izrazito nizek interes okrajnih kazenskih sodnikov za napredovanje na okrožno sodišče, kar se na drugih sodnih področjih ne dogaja. Čeprav napredovanje z okrajnega v okrožnega sodnika pomeni tako karierni kot tudi finančni vzpon, očitno številni ocenjujejo, da ne odtehta večje zahtevnosti idela in izpostavljenosti, ki so je deležni kazenski okrožni sodniki.
Dvig praga s treh na pet let zapora
Ministrstvu za pravosodje člani sodnega sveta predlagajo, naj nemudoma pristopi k spremembi zakona o kazenskem postopku, v okviru katerega naj takoj razmisli o spremembi pristojnosti okrajnih in okrožnih sodišč v kazenskih zadevah. Okrajna sodišča namreč obravnavajo kazniva dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen do največ treh let zapora, sojenja za hujša kazniva dejanja pa potekajo na okrožnih sodiščih. Po predlogu sodnega sveta bi se prag za pristojnost okrožnih sodišč povišal na pet let zapora, kar pomeni, da bi morala okrajna sodišča od okrožnih prevzeti tudi sojenje za nekatera kazniva dejanja, s katerimi se zdaj ne ukvarjajo. Sodni svet predlaga tudi razmislek, ali je v kazenskem zakoniku sploh prostor za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev …). Če že, se pri sodnem svetu sprašujejo, ali je smiselno, da se z njimi ukvarjajo tudi na okrožnih sodiščih. Po trenutni zakonski ureditvi morajo okrožna sodišča namreč obravnavati tudi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, če gre za sume teh kaznivih dejanj prek tiska, radia, televizije ali drugih sredstev javnega obveščanja – čeprav so zanje zagrožene kazni bistveno nižje od današnjega praga treh let zapora.
Rezerve tudi znotraj sistema
Sodni svet se je dotaknil tudi sodniških plač, ki jih sodstvo že dlje časa poskuša približati plačam funkcionarjev preostalih vej oblasti. Pri sodnem svetu v kontekstu problematike kazenskega sodstva predlagajo še, da naj bodo okrožni kazenski sodniki zaradi posebne zahtevnosti primerov, s katerimi se soočajo, uvrščeni v višje plačne razrede kot okrožni sodniki s preostalih področij. »Prav tako bo treba posebno zahtevnost funkcije kazenskega sodnika, ki sodi v zahtevnih kazenskih zadevah, upoštevati ob morebitni uvedbi enovitega sodnika in jo tudi v primeru tovrstne reforme uvrstiti v ustrezno višji plačni razred,« opozarjajo člani sodnega sveta, ki so sledili tudi predlogu ljubljanskega okrožnega sodišča za dodatno podporo kazenskim sodnikom, ki rešujejo zahtevne sodne spise. Zato predlagajo razmislek o možnosti psihološke podpore in dodatnega plačanega dopusta po koncu obravnave bolj zahtevnih zadev.
K iskanju rešitev znotraj že obstoječih normativov sodni svet poziva tudi sodstvo samo. Med drugim tudi predsednike višjih sodišč, ki naj ugotovijo, zakaj pritožbena sodišča v kazenskih zadevah pogosteje ne uporabijo možnosti, da razpišejo obravnavo in sama dokončno razsodijo, namesto da prvostopenjsko sodbo zgolj razveljavijo in vrnejo na prvo stopnjo. Sodni svet vidi rezerve tudi v pogostejšem prenosu pristojnosti na manj obremenjena sodišča, sodiščem in vrhovnemu tožilstvu pa predlaga tudi razmislek o možnosti pogostejše uporabe postopkov tako imenovanega pospešenega sojenja – v primerih, ko osumljenec že priznava krivdo in se je pripravljen odreči nekaterim procesnim pravicam.
