»Predlog za spremembo ustave glede postopka imenovanja sodnikov je imel za cilj zmanjšanje političnega vpliva in ne njegovega povečanja. Sestava sodnega sveta in njegovo delovanje v vseh letih nikoli nista predstavljala problema, ki bi ga bilo treba reševati. Ocenjujemo, da je iskanje zgolj političnega kompromisa za podporo spremembi postopka imenovanja sodnikov v okviru spremembe 131. člena ustave, ki ureja sestavo in delovanje sodnega sveta, nesprejemljivo,« je deset prisotnih članov sodnega sveta soglasno sprejelo stališče, v katerem je izrazilo kritiko do predloga spremembe ustave, po katerem bi se spremenila tudi sestava in način imenovanja članov sodnega sveta.
Predlog širitve na 15 članov
Strokovna skupina parlamentarne ustavne komisije, v kateri sedijo pravni strokovnjaki, ki so jih predlagale vse parlamentarne stranke razen SDS, je pripravila spremembe ustave, po katerih sodnikov ne bi imenoval več državni zbor, temveč predsednik republike. Tako kot zdaj bi celoten vsebinski postopek izbire seveda potekal na sodnem svetu, ki bi še vedno predlagal kandidate v imenovanje. Toda v Novi Sloveniji, kjer se sicer strinjajo z umikom imenovanja sodnikov iz državnega zbora, že od samega začetka poudarjajo, da bodo umik imenovanja iz parlamenta podprli le pod pogojem, da se spremeni sestava sodnega sveta.
V njem danes sedi enajst članov, med katerimi je šest sodnikov, ki jih izvolijo njihovi sodniški kolegi, in pet drugih pravnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Vse pomembnejše odločitve mora sodni svet podpreti z dvotretjinsko večino osmih glasov.
Kot predlaga strokovna skupina, bi se sodni svet po novem razširil na petnajst članov. Sedem sodnikov bi izvolili sodniki sami, sedem pravnih strokovnjakov pa bi prav tako imenoval državni zbor, vendar ne več na predlog predsednika republike. Prav tako bi bila za njihovo izvolitev potrebna dvotretjinska večina. Petnajsti član sodnega sveta bi bil predsednik vrhovnega sodišča.
Več ali manj politike?
Aktualni člani sodnega sveta se s tem predlogom ne strinjajo. Čeprav bi tudi v razširjenjem sodnem svetu večino imeli sodniki, kot velevajo mednarodni standardi, opozarjajo, da predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor in ga torej v sodni svet ne bodo izvolili sodniki. Zato bi po mnenju ustavnega sveta morali ustavo spremeniti tudi tako, da bi sodniki sami izvolili predsednika vrhovnega sodišča. Hkrati pri sodnem svetu opozarjajo, da ima sodni svet več različnih pristojnosti do predsednika vrhovnega sodišča in opravlja tudi nadzor nad sodno upravo, ki jo vodi prav predsednik vrhovnega sodišča. Zato se jim članstvo predsednika vrhovnega sodišča v sodnem svetu ne zdi primerno.
Še bolj kritični so do dela predloga, ki bi ukinil vlogo predsednika republike pri iskanju pravnih strokovnjakov, ki jih nato v sodni svet izvoli državni zbor, hkrati pa bi bila za njihovo imenovanje potrebna dvotretjinska večina. Po mnenju sodnega sveta to »vodi v izrazito politizacijo postopka, v katerem bo imenovanje članov zgolj predmet usklajevanja med političnimi strankami«.
Politično kupčkanje med državnozborsko koalicijo in opozicijo v postopkih imenovanj, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, je v preteklosti dejansko že pripeljalo do nekaterih gnilih kompromisov, denimo pri imenovanju ustavnih sodnikov. Člani sodnega sveta celo menijo, da bi v tem primeru sprememba ustave na področju sodstva povzročila več škode kot koristi: »Če bi bilo treba poseči v ustavno določbo glede sestave sodnega sveta zaradi političnih kompromisov, sodni svet izraža prepričanje, da je bolje, da se ohrani sedanja ureditev glede imenovanja sodnikov.«
