Poslanci so se v četrtek med obravnavo pravosodnega zakonodajnega četverčka prebijali skozi desetine dopolnil, tudi takšnih, ki so popravljala napake dopolnil z odbora za pravosodje. Na mizi so bili novi zakon o sodiščih, novela zakona o sodnem svetu, novi zakon o sodnikih in novela zakona o državnem tožilstvu. Ker so k predlogu novele o sodnem svetu, ki je bil v minulih dneh deležen največ kritik, sprejeli dopolnila k več kot desetini členov, bodo poslanci tretjo obravnavo paketa štirih zakonov s področja pravosodja opravili na naslednji seji.
Enoviti prvostopenjski sodnik
Ključne spremembe prinašata nova zakona o sodnikih in sodiščih, ki uvajata enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se ti delijo na okrajne in okrožne), prav tako pa ukinjata okrajna sodišča. To sicer ne pomeni, da bodo današnja okrajna sodišča zaprla vrata, temveč se bodo preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Novi zakon o sodiščih sicer dopušča možnost, da bi se kasneje kakšen izmed zunanjih oddelkov ukinil, če se bo izkazalo, da zanj ni več potrebe.
V obeh primerih gre za veliko in pomembno spremembo, za katero so si že dlje časa enotno prizadevali predvsem predsedniki okrožnih sodišč. Uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika bo namreč predsednikom sodišč dala več možnosti pri razporejanju in organizaciji dela, saj v praksi prihaja do zelo različnih obremenitev (in posledično učinkovitosti) sodnikov. Vzporedno tudi novela zakona o državnem tožilstvu uvaja enovite okrožne tožilce in ukinja okrajne.
Da je reforma sodstva z uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika nujno potrebna, sta v zadnjih dneh poudarjala tako pravosodna ministrica Andreja Katič kot tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Slednji se je znašel v središču pozornosti, saj si je poslanska skupina Gibanja Svoboda odkrito, vendar zaenkrat neuspešno prizadevala, da bi sodnikom podaljšali maksimalno upokojitveno starost, kar bi Đorđeviću omogočilo, da zaključi šestletni mandat na čelu vrhovnega sodišča (decembra bo sicer dopolnil 70 let, sodni svet pa je že sprejel sklep, da mu s koncem leta sodniška funkcija preneha).
Pri Gibanju Svoboda stopili korak nazaj
Še bolj so v zakonodajnem postopku razburjala dopolnila zakona o sodnem svetu, za katerimi je prav tako stala poslanska skupina Gibanja Svoboda (po neuradnih informacijah predvsem nesojena sodnica Lena Grgurevič in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič) in s katerimi bi neodvisnost sodnega sveta načeli do te mere, da so pri sodnem svetu zagrozili z ustavno presojo. Na državni zbor in pravosodno ministrstvo se je zaradi nepremišljenih dopolnil s kritičnim pismom obrnila tudi Evropska mreža sodnih svetov.
V koalicijskem usklajevanju po že potrjenih dopolnilih na odboru za pravosodje so nato pripravili nekatera nova dopolnila, ki so povozila sporna. Tako je nazadnje vendarle odpadla tudi močno problematizirana ureditev, po kateri bi sodnemu svetu pristrigli diskrecijsko pravico pri izbiranju kandidatov za sodnike. Eno od dopolnil je namreč predvidevalo, da bi lahko vrhovno sodišče pri odločanju o sodnem varstvu neizbranih kandidatov v celoti povozilo odločitev sodnega sveta in izbralo drugega kandidata. Očitno bo ostalo pri tem, da bo lahko vrhovno sodišče presojalo zgolj zakonitost izbirnega postopka, odločbo pa bo lahko le odpravilo, ne pa tudi spremenilo.
Prav zaradi preteklega soliranja Gibanja Svoboda je mogoče slišati namige oziroma bojazni, da tudi tretja obravnava še lahko prinese kakšno presenečenje, vendar poslovnik državnega zbora dopušča le dopolnila k členom, h katerim so bila ta že sprejeta med drugo obravnavo.
