Sodnica ljubljanskega višjega sodišča Katarina Marolt Kuret je soodločala o več pritožbah na sodbe v zvezi s posojili v švicarskih frankih, lani pa je tudi sama sprožila tožbo zaradi tovrstnega posojila proti eni od bank.
Po poročanju portala Necenzurirano naj bi sodnica od leta 2017 sedela v najmanj devetih senatih ljubljanskega višjega sodišča, ki so odločali o pritožbah na prvostopenjske sodbe v zvezi s posojili v švicarskih frankih. Večkrat naj bi bila celo poročevalka v senatu, kar pomeni, da je imela ključno vlogo pri vodenju postopka. Kot so nam potrdili na ljubljanskem višjem sodišču, se sodnica do začetka lanskega leta iz teh zadev ni izločala, čeprav je imela tudi sama (oziroma skupaj s soprogom) kredit v švicarskih frankih. Lani se je za tožbo proti banki odločila tudi sama.
Prvič se je izločila šele februarja lani
Na ljubljanskem višjem sodišču so nam pojasnili, da je sodnica Katarina Marolt Kuret svojo izločitev iz obravnavanja posojil v švicarskih frankih prvič predlagala februarja 2024 in nato še devetkrat. Predsednik višjega sodišča Anton Panjan je v vseh primerih njenemu predlogu ugodil. »Da je sodnica sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, smo prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024. Iz prvega predloga za izločitev v februarju 2024 pa izhaja, da tega ni temeljila na dejstvu vložene tožbe, pač pa na spremenjeni sodni praksi, ki je bila pred tem v korist bank in ne varčevalcev,« nam je sporočil direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden. Po naših neuradnih informacijah naj bi sodnica že pri februarskem predlogu izločitve navedla, da ima tudi sama kredit v švicarskih frankih, svojo izločitev pa je predlagala, ker se je sodna praksa začela nagibati na stran varčevalcev.Pred tem na višjem sodišču niso vedeli, da ima sodnica tudi sama najeto posojilo v švicarskih frankih. »Višje sodišče z informacijami o zasebnih pravnih postopkih sodnikov, vključno z morebitnimi tožbami ali finančnimi obveznostmi, praviloma ne razpolaga, saj ne vodi evidenc o osebnih finančnih zadevah sodnikov. Gre za podatke iz zasebne sfere, ki niso neposredno povezani z opravljanjem sodniške funkcije,« pravijo na sodišču.
Bi se morala izločiti že prej?
Ali je sodnica, ki je delno tudi sama pripomogla k ustvarjanju sodne prakse, na podlagi katere bodo sodišča zdaj sodila tudi v njenem primeru, ravnala napak, ko ni predlagala svoje izločitve že prej, je vprašanje s področja sodniške etike in nepristranskega sojenja, na katero bi lahko dokončni odgovor dal postopek pred etično komisijo ali pa disciplinski postopek.
V sodnem svetu so včeraj pojasnili, da z zadevo formalno še niso seznanjeni, bodo pa medijsko poročanje o sodničinem ravnanju obravnavali na seji 6. marca. Pričakovati je, da bo do takrat tudi vodstvo ljubljanskega višjega sodišča sprejelo odločitev, ali oziroma kako ukrepati proti sodnici.
