Vlada in sodstvo sta pred praktično zadnjo možnostjo za odpravo plačnih nesorazmerij med sodniki in funkcionarji preostalih dveh vej oblasti v roku, ki ga je ob ugotovitvi protiustavnega stanja postavilo ustavno sodišče. Tudi ta možnost pa še vedno visi v zraku. Kot smo izvedeli v neformalnih pogovorih, se mudi z vložitvijo dopolnil k zakonu o izvrševanju proračunov, saj želijo na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za pravosodje na tak način poskrbeti, da bi do 3. januarja vsaj delno izpolnili zahtevo ustavnega sodišča, celovito prenovo sodniških plač pa bi nato urejali v sklopu prenove javnega plačnega sistema. Po naših informacijah so sodniki na včerajšnjem občnem zboru sodniškega društva sklenili, da bodo stavkali, če zakonodajalec ne bo odpravil protiustavnih plačnih nesorazmerij.
Predlog nominalnega dviga plač
Po naših neuradnih informacijah bi se po aktualnih načrtih prek zakona o izvrševanju proračuna vsem sodnikom plače dvignile nominalno enako, in sicer za nekaj manj kot 600 evrov bruto. Pred tem je bila živa tudi ideja, da bi se vsem sodnikom plače interventno dvignile za 10 odstotkov, vendar so na pravosodnem ministrstvu imeli pomisleke. Ustavni sodniki so v svoji odločbi namreč še posebej problematizirali prav nesorazmerje med plačami prvostopenjskih sodnikov in poslancev, česar 10-odstotni dvig plače ne bi rešil, saj bi se najnižje plače nominalno najmanj povišale. Dvig plač v nominalnem znesku bi po drugi strani imel največji učinek prav pri nižjih plačah prvostopenjskih sodnikov.
Od virov blizu vlade smo neuradno izvedeli, da naj bi se predsednik vlade Robert Golob načeloma strinjal s takšnim načinom interventne odprave zaostanka sodniških (in posledično tudi tožilskih) plač, v poslanski skupini stranke Gibanje Svoboda pa so manj navdušeni. Vodja poslanske skupine GS Borut Sajovic nam je pojasnil, da v poslanski skupini še niso sprejeli končne odločitve: »Moje osebno mnenje je, da seveda spoštujemo odločitev ustavnega sodišča, hkrati pa želimo vse plače v javnem sektorju enotno urediti v enem paketu,« nam je včeraj povedal Sajovic in dodal, da po njegovem mnenju parcialne rešitve niso najboljše.
Sodniške plače je mogoče spreminjati le z zakonom, aktualna rešitev prek proračunske zakonodaje pa naj bi poskrbela vsaj za urgentno odpravo protiustavnosti.
Tožbeni zahtevki in stavka?
Da je treba odločbo ustavnega sodišča uresničiti do 3. januarja, so pred dnevi poudarili tudi pri sodnem svetu. Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je celo napovedal, da bodo v nasprotnem primeru na ustavno sodišče vložili zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe. »Na podlagi tega bo ustavno sodišče lahko določilo, kakšen bo nivo potrebnega zvišanja plač sodnikov, da bi se te izenačile s plačami drugih funkcionarjev,« je pojasnil Horvat.
Včeraj je potekal tudi izredni občni zbor sodniškega društva. Po slabi izkušnji z javnim občnim zborom z začetka leta, na katerem je predsednik vlade Robert Golob izrekel pozneje snedeno obljubo o hepiendu in 600 evrih dodatka k sodniškim plačam, so zbor tokrat organizirali za zaprtimi vrati. Kot smo izvedeli, naj bi sodniško društvo pri Inštitutu za javno upravo na pravni fakulteti naročilo izdelavo pravnega mnenja glede pravnih podlag za morebitne tožbene zahtevke na podlagi omenjene odločbe ustavnega sodišča. Včeraj zvečer smo neuradno izvedeli, da sodniki načrtujejo celo stavko, če odločitev ustavnega sodišča ne bo realizirana do 3. januarja.
Sodniško društvo je danes poslalo sporočilo za javnost, v katerem so potrdili naše neuradne informacije. »Med sprejetimi sklepi je na prvem mestu zahteva, da se ta ustavna odločba v celoti spoštuje in izvrši. V kolikor se to do izteka roka, ki ga je določilo ustavno sodišče državnemu zboru, to je 3. 1. 2024, ne bo zgodilo, bodo naslednji dan na sedežih sodišč potekali protestni shodi sodnikov. Nemudoma se bo tudi sestal Glavni odbor in začel s pripravami za izvedbo sodniške stavke. Do tedaj bo društvo preučilo možnosti za način izvajanja stavke sodnikov,« so sporočili iz sodniškega društva in dodali, da je v zvezi z odmikajočo se sistemsko ureditvijo sodniških plač občni zbor sklenil tudi, da bo zaradi novih okoliščin, zlasti predlagane reforme sodstva, dogovorjene razrede za sodnike prve in druge stopnje potrebno ustrezno korigirati.
Med sodniki vre že od lanske jeseni, do zdaj pa so bili že dvakrat razočarani. Prvič po že omenjeni Golobovi obljubi, pa tudi julijski dogovor o novi ureditvi plač v sodstvu ni prinesel dokončnih rešitev. Vlada je iz njega tik pred zdajci črtala časovnico, po avgustovskih poplavah se je njegova uresničitev še dodatno odmaknila.
