Več sodnikov je vložilo pritožbo zoper odločbe predsednikov sodišč, ki jim plačo višajo za en plačni razred, tako kot vsem preostalim zaposlenim v javnem sektorju.
Pri sodnem svetu so prejeli več pritožb sodnikov zoper odločbe predsednikov sodišč o uvrstitvi v plačni razred. Gre za odločbe, ki so jih predsedniki sodišč sodnikom izdali na podlagi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je vsem zaposlenim v javnem sektorju s 1. aprilom plače zvišal za en plačni razred. Kot pojasnjujejo pri sodnem svetu, sodniki zatrjujejo, da sta plačna lestvica in uvrstitev funkcij v plačne razrede neustavni, in opozarjajo, da niso upravičeni do dodatkov (denimo do dodatka za nezdružljivost funkcije).
S tem naj bi država kršila načela delitve oblasti, neodvisnosti sodstva in enakosti pred zakonom. Pritožniki sodnemu svetu hkrati predlagajo, da naj pritožbeni postopek prekine oziroma zadrži do odločitve ustavnega sodišča, ki že dlje časa odloča o (ne)primernosti višine sodniških plač, ali pa do sprejetja nove zakonodaje, ki bo uredila sodniške plače, da bodo te bolj primerljive s plačami preostalih državnih funkcionarjev. Nato naj sodni svet sodnike uvrsti v ustrezne plačne razrede in jim prizna dodatke.Člani sodnega sveta so soglasno sprejeli sklep, da bodo odločanje o pritožbah nadaljevali po odločitvi ustavnega sodišča, ki ga bodo tudi seznanili z vloženimi pritožbami. Od ustavnega sodišča pričakujejo čimprejšnjo odločitev in pojasnila glede časovnega poteka reševanja zadeve.
Vprašanje, kaj lahko dosežejo
Čeprav naj bi se za vlaganje pritožb na odločbe predsednikov sodišč pojavili tudi že pripravljeni obrazci, v ozadju vlaganja pritožb ne stoji nobeno formalno združenje. Mnenja o tem, kaj želijo s pritožbami doseči in kaj dejansko sploh lahko dosežejo,
pa so različna. Nekateri naši sogovorniki iz sodniških vrst ocenjujejo, da gre predvsem za simbolno dejanje opozarjanja na plačna nesorazmerja med funkcionarskimi plačami, drugi pa so mnenja, da imajo pritožbe vendarle pravno težo, še posebej če bo ustavno sodišče vmes ugotovilo neustavnost v aktualnih plačnih razmerjih med funkcionarji.
Sodniki in tožilci v vmesnem času nadaljujejo pogajanja z ministrstvom za javno upravo. Iz sodniških vrst je mogoče slišati, da so optimistični, zaradi slabe izkušnje s požrto obljubo predsednika vlade o začasnem 600-evrskem dodatku pa pri svojem optimizmu vendarle ostajajo zmerni. Sodniki in tudi tožilci, ki delijo njihovo usodo, sicer že leta opozarjajo, da so njihove plače – predvsem tistih na začetku kariere oziroma na najnižji stopnji – nesorazmerno nižje od plač preostalih funkcionarjev; tudi do osem plačnih razredov.
Golob se ne odziva
Sodnikom ob strani stoji tudi sodni svet, ki je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da je treba še naprej vztrajati pri odpravi neustavnosti plačnega položaja sodnikov, »kar ne sme biti del pogajanj o novem plačnem sistemu in o čemer se želi sodni svet pogovoriti tudi s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, ki se na večkratne pozive po skupnem sestanku ne odziva«. Pri sodnem svetu prav tako še niso obupali nad začasnim dodatkom in od pravosodne ministrice želijo pojasnilo, »kdaj bo v parlamentarni postopek ponovno vložen zakon o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki je bil iz njega brez utemeljenih razlogov umaknjen«.
