Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan namerava predlog nove sodniške zakonodaje na vlado poslati do 14. decembra. Ministrica si hkrati želi, da bi bil zakonodajni trojček novega zakona o sodiščih, novele zakona o sodnem svetu in novega zakona o sodniški službi v državnem zboru nato sprejet do poletja. Tako bi imela sodišča dovolj časa za reorganizacijo, po kateri bi predvidoma z začetkom leta 2025 ukinili okrajna sodišča in uvedli enovitega prvostopenjskega sodnika, kar pomeni, da se sodniki na prvi stopnji ne bi več delili na okrajne in okrožne.
Čeprav vzporedno potekajo tudi aktivnosti za spremembo ustave (med drugim bi se imenovanje sodnikov umaknilo iz državnega zbora, spremenila bi se tudi sestava sodnega sveta), so se na ministrstvu odločili, da ne bodo čakali na ustavne spremembe. Postopek za spremembo ustave je dolgotrajen, za dokončno potrditev sprememb pa je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, ki kljub sodelovanju koalicije z opozicijsko NSi ni samoumevna. Na ministrstvu se ob tem zavedajo, da bodo morali v primeru ustavnih sprememb novo zakonodajo kmalu ponovno prilagajati novim ustavnim standardom, hkrati pa menijo, da z uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika ne morejo več odlašati.
Po ukinitvi okrajnih sodišč bodo današnja lokalna okrajna sodišča postala zunanji oddelki okrožnih sodišč. Čeprav je v Sloveniji danes 28 okrajnih sodišč z manj kot petimi sodniki, med njimi pa so celo tri sodišča s samo enim sodnikom, z uveljavitvijo novega zakona o sodiščih nobeno od teh sodišč (po novem zunanjih oddelkov) ne bo zaprlo svojih vrat. Bodo pa nato predsedniki okrožnega sodišča lahko ukinjali ali ustanavljali zunanje enote, vendar bodo morali pred tem pridobiti mnenje predsednika vrhovnega sodišča in sodnega sveta ter tudi soglasje pravosodne ministrice.
Velike razlike v
obremenjenosti sodnikov
V večjih krajih, kjer imata danes sedež tako okrožno kot tudi okrajno sodišče, se bosta sodišči združili. V Ljubljani, kjer domujeta (z naskokom) največje okrožno in največje okrajno sodišče v državi, bomo tako dobili ogromno matično okrožno sodišče, ki bo imelo tri podpredsednike, vsak med njimi pa bo zadolžen za svoje področje – kazensko, civilno in zunanje enote. V enem izmed prejšnjih osnutkov zakona o sodiščih je bilo predvideno, da bi bili v Ljubljani dve okrožni sodišči, vendar so na pravosodnem ministrstvu ocenili, da bo organizacijsko in logistično enostavneje, če je ljubljansko okrožno sodišče pod eno streho.
Na okrožnem in okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo lani skupaj zaposlenih kar 197 sodnikov in 746 članov sodnega osebja, v ljubljanskem okrožju pa je še osem manjših, lokalnih okrajnih sodišč, ki bodo prav tako postala zunanje enote združenega okrožnega sodišča.
Glavni cilj izenačenja vseh prvostopenjskih sodišč in sodnikov je bolj pravična porazdelitev dela med sodniki. Zaradi neenakomerne obremenjenosti namreč prihaja do zelo velikih odstopanj med posameznimi sodišči, tako glede števila odprtih zadev kot tudi glede povprečnega časa reševanja. Lani je denimo povprečen čas reševanja kazenskih zadev v Ljubljani znašal 26,8 meseca, v Murski Soboti pa le 9,6 meseca. Do podobnih razlik prihaja tudi pri pravdah, ki so denimo v Kopru trajale 32,6 meseca, v Slovenj Gradcu pa 13,2 meseca.
