»Naredili smo vse, kar smo lahko. Šli smo do istrskih občin, pomorske šole, Luke Koper, Pomorskega muzeja, ampak se nam ni uspelo dogovoriti. Ladja je pač velik strošek. Še podarili bi jo, samo da bi novi lastnik skrbel zanjo. Že več mesecev nam je težko pri srcu,« pravi Viko Kveder, ki je leta 1992 ladjo Laho – mimogrede, njeno ime je okrajšava za Last Hope, zadnje upanje – pripeljal v Slovenijo.
Laho, 37 metrov dolga ladja, je prišla iz ladjedelnice na Nizozemskem že leta 1903, preživela obe vojni kot vojaška ladja, nato pa so jo preuredili v plovilo za športni ribolov v Severnem morju. Viko Kveder ga je skupaj z ekipo prenovil in preuredil v ladjo za prevoz potnikov pod okriljem podjetja Adriatic Safari. Od takrat je Laho služila kot prostor za druženja, izlete, iskanje delfinov, poroke, teambuildinge …
»Laho je ladja, ki je povezovala ljudi, ustvarjala zgodbe in spomine, ki jih čas ne bo izbrisal,« poudarjajo v podjetju Adriatic Safari. »V zadnjih letih so se stroški vzdrževanja zelo povečali. K temu so pripomogli tudi pandemija covida, inflacija ter nenehno dviganje davkov in prispevkov. Vedno smo želeli ponuditi najboljšo in cenovno dostopno izkušnjo, ampak na žalost je to postalo nemogoče. Kljub želji, da bi Laho ostal v Sloveniji kot muzej, smo naleteli na gluha ušesa. Lokalna skupnost za to ni imela posluha. Tako bo Laho, edina slovenska potniška ladja, ki je starejša tudi od slavnega Titanika, simbol slovenske obale, slovenskega pomorskega turizma in del pomorske zgodovine, odšel na uničenje,« so se od priljubljenega oldtajmerja na facebooku poslovili v podjetju Adriatic Safari.
Viko Kveder pravi, da jo bodo že novembra odpeljali v razrez v puljsko ladjedelnico.
