V več let trajajoči zmešnjavi s športnimi prenosi v Sloveniji se je ponovno zapletlo. Telekom Srbije, ki je lastnik televizijske mreže Arena Sport in je pod nadzorom srbskega predsednika Aleksandra Vučića, je spremenil poslovno strategijo. V prihodnje se želijo osredotočiti zlasti na zahodnobalkanske države, ki niso članice EU. Sporočili so tudi, da Arena Sport v prihodnje ne bo kupovala novih športnih vsebin za trge Hrvaške in Slovenije.
Kaj odločitev pomeni za kanal Arena Sport v Sloveniji, za zdaj ni jasno. Večkrat smo poskušali priti v stik z vodstvom kanala, a nismo dobili odgovorov. Arena Sport ima pravice za športne dogodke še za nekaj časa, a dolgoročno bo brez novih pravic težko vzdrževati program športnega kanala.
Dostop do prenosov športnih tekmovanj je bil v Sloveniji do leta 2020 relativno enostaven, čeprav so bili prenosi razdrobljeni med več konkurenčnih medijskih hiš. S pandemijo koronavirusa in prihodom Janševe vlade je na slovenski trg z Areno Sport vstopil še Telekom Srbije, malo zatem pa je presenetila odločitev treh od štirih glavnih operaterjev v Sloveniji (A1, T-2 in državni Telekom Slovenije), da iz svojih paketov izločijo Sportklub ter ga nadomestijo z Areno Sport. Slednja je imela tedaj dosti slabšo ponudbo, ki so jo pokonci držali zlasti nočni prenosi tekem Luke Dončića v ligi NBA. Ker je Sportklub tako kot operater Telemach del United Group, ta pa je v lasti Vučićevega velikega političnega nasprotnika, srbskega poslovneža Dragana Šolaka, Telemach Arene Sport ni vključil v svoje pakete. Slovenski ljubitelji športa smo imeli od tedaj torej izbiro: zamuditi del športnih prenosov ali pa kupiti kabelski paket pri dveh različnih operaterjih.
Umik Arene Sport iz Slovenije bi lahko slovenske potrošnike rešil neprijetne dileme. Zgodba pa je zanimiva tudi zato, ker se je skoraj sočasno za dezinvesticije in tudi prodajo svojih športnih pravic v Srbiji, Črni gori, BiH in Severni Makedoniji odločil United Group.
Mirovni sporazum ali ekonomska nuja?
Od daleč se zdi, da sta Vučić in Šolak sklenila premirje in si v slogu Jalte razdelila območje vpliva. Profesor novinarstva Marko Milosavljević verjame, da je motivacija za potezi drugje. »V tem trenutku je verjetno Vučić tisti, ki bi potreboval 'premirje' glede na situacijo, ki jo ima v državi. Menim pa, da gre tukaj predvsem za ekonomsko vprašanje,« je dejal profesor. »Telekom Srbije kot drugi glavni ponudnik športnih pravic na zahodnem Balkanu, vključno s Slovenijo, in United Group sta v minulih letih za nakupe športnih pravic morala odšteti ogromno denarja. Vsote so postale že povsem ekonomsko iracionalne. Tukaj mislim predvsem na nakup pravic za angleško premier ligo.« Govori se, da je Telekom Srbije za šest sezon prenosov premier lige od sezone 2022/23 odštel vrtoglavih 600 milijonov evrov oziroma 100 milijonov evrov na leto. To je desetkrat več od vsote, ki jo je dotlej plačeval United Group oziroma Sportklub. Hkrati so pravice za prenos istega tekmovanja v Nemčiji, Švici in Avstriji istega leta šle za »vsega« 25 milijonov evrov, čeprav je tam okoli 100 milijonov prebivalcev z izrazito višjim standardom kot okoli 20 milijonov prebivalcev držav nekdanje Jugoslavije. Direktor Arena Channel Group Nebojša Žugić je omenjeno višino kupnine sicer zanikal že leta 2021, konkretne številke pa vseeno ni predstavil. Omenjanje zneska 600 milijonov evrov je pripisal kampanji medijske mreže Dragana Šolaka, s katero naj bi ta vršil javni pritisk na Telekom Srbije.
»Boj med United Group in Telekomom Srbije je pripeljal do mnogih kreditov, obveznic in na neki točki je verjetno bilo strateško in dolgoročno gledano edino smiselno, da se ta neomejeni spopad za športne pravice zmanjša ali preneha,« je še dejal Milosavljević. Pri tem je poudaril, da se je srbsko državno telekomunikacijsko podjetje na ta račun moralo zelo veliko zadolževati, delno tudi pri državni banki Srbije, kar je sprožilo določene sume pri evropski komisiji o nedovoljeni državni pomoči. Je pa prepričan, da se bo spopad nadaljeval na področju informativnih vsebin in medijev, ki so v lasti Šolaka in Vučića. Zlasti v Srbiji in drugih državah, ki so pomembnejše za srbske interese. Milosavljević namreč ocenjuje, da so mediji, ki delujejo v Sloveniji in so v lasti Telekoma Srbije, bolj oziroma povsem neodvisni. »Za zdaj so relativno neproblematični v smislu, da ni prišlo do kakšnih škandalov ali kakšnih zgodb o vmešavanjih, cenzuri in političnem diktatu, ampak vsako tako lastništvo na žalost omogoča vse to in vsi ti mediji na žalost nimajo čisto nobenih varovalk, ki bi preprečevale možno politično zlorabo,« je povedal in dodal, da je slabost predloga novega medijskega zakona tudi to, da te problematike ne ureja.
