Slovenija ima ogromno potenciala za postavitev polj sončnih elektrarn, a tudi ogromno ovir, zaradi katerih vsa ta polja verjetno ne bodo nikoli stala. Vendarle pa bi lahko v Sloveniji brez večjih omejitev postavili za celo nuklearko sončnih polj na skoraj 60 lokacijah po vsej državi.
Na območju naše države bi bilo teoretično mogoče postaviti polja sončnih elektrarn z močjo, enako sedmim jedrskim blokom, kakršen stoji v Krškem, oziroma z močjo osmih TEŠ 6. V Sloveniji bi namreč lahko zgradili za 5000 megavatov moči sončnih elektrarn. To je desetkrat več fotovoltaične moči, kot je naša država trenutno premore. Če bi stale, bi lahko vse te sončne elektrarne proizvedle 5800 gigavatov energije ali skoraj polovico vse električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Najboljše teoretične možnosti ponuja Prekmurje. Toda vse te elektrarne zaradi takšnih in drugačnih omejitev ne bodo nikoli stale. Lahko pa bi – in to že jutri – stalo za 1100 megavatov moči sončnih elektrarn. To je enako kot moč predvidenega novega jedrskega bloka v Krškem.
Družbi Eles in Sodo sta našli 58 lokacij, kjer bi lahko investitorji brez večjih težav tako rekoč že jutri postavili polja sončnih elektrarn in jih priklopili na prenosno omrežje. Teh 58 točk – v osnovi so to transformatorske postaje – stoji tam, kjer omrežje omogoča priklop zmogljivih dodatnih virov, ter ob zemljiščih, kjer je z namensko rabo prostora predvidena postavitev energetskih objektov. Iz nabora vseh teoretično možnih lokacij sta družbi v ožjem izboru izvzeli vsa kmetijska, gozdna in vodna zemljišča. To so namreč tisti dejavniki, ki razmejujejo zgoraj omenjene teoretične možnosti od verjetnih. Četudi je Prekmurje teoretično najugodnejša lokacija za polja sončnih elektrarn, pa zaradi okoljskih in varstvenih ovir z vidika realnih možnosti ni optimalno. Družbi sta v ožjem izboru hkrati upoštevali zgolj lokacije, ki so tudi ugodno nagnjene in obrnjene tako, da je čas dnevnega obsevanja kar najdaljši, saj je od tega odvisna količina proizvedene energije. Za postavitev sončne elektrarne je namreč zaželena tem bolj odprta lokacija, ki ni obdana s strmimi pobočji, saj te vplivajo na senčenje. Slovenski relief s tega vidika ni optimalen.
Vodovarstvene ali kulturnovarstvene ovire
Ob teh 58 lokacijah, ki sta jih družbi prepoznali kot tiste, kjer je mogoče kar najhitreje postaviti sončno elektrarno, sta zbrali še dodatnih 31 lokacij, kjer bi bilo možno sončne elektrarne postaviti z nekaj prilagoditvami; treba bi bilo denimo urediti namensko rabo prostora ali pridobiti soglasje kulturnovarstvenega zavoda.
Tako bi bilo denimo pri Naklem v naselju Polica možno priključiti v omrežje sončno elektrarno z močjo 14 megavatov, toda na dotičnem pobočju obstaja znatna možnost plazov. Na območju Ljubljanskega barja obstaja potencial za veliko sončno elektrarno z 38 megavati moči, toda to je hkrati zavarovano, ekološko pomembno, vodovarstveno območje, ki spada pod kulturno dediščino. Te omejitve sicer niso neobhodne, terjajo pa določen čas in pridobitev ustreznih dovoljenj. Po drugi strani je okolica Ormoža primerna za postavitev vsaj treh sončnih elektrarn skupne moči dobrih 50 megavatov, pri čemer tam ni nikakršnih vodovarstvenih ali kulturnih ovir. Še večji potencial je v okolici Murske Sobote, kjer bi lahko brez večjih ovir umestili vsaj štiri velike sončne elektrarne skupne moči 85 megavatov moči, izhaja iz dokumenta, ki sta ga pripravila Eles in Sodo.
Z zgolj umeščanjem elektrarn na individualne strehe hiš namreč Slovenija ne bo dosegla zastavljenih okoljskih ciljev. Zato želijo na ministrstvu za infrastrukturo pospešiti in spodbuditi predvsem gradnjo večjih polj sončnih elektrarn. »Tu pa dobijo pomen te točke priključitve,« je namen dokumenta pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Tudi na distribucijsko omrežje
Skoraj vse sončne elektrarne, ki v Sloveniji že stojijo, so priključene na distribucijsko omrežje, ki je zato mestoma preobremenjeno in dodatnih virov ne prenese več. A ne povsod. Iz podatkov družbe Sodo medtem izhaja, da je tudi ponekod na distribucijskem omrežju še možno priključiti dodatne sončne elektrarne, in sicer s skupno močjo 800 megavatov. Največ možnosti je na območju Elektra Ljubljana, sledi območje, ki ga pokriva Elektro Celje, najmanj možnosti pa imajo prebivalci, ki jih oskrbuje Elektro Gorenjska.
Vse to pa ne pomeni, da bodo vse te elektrarne kdaj tudi stale. To je odvisno od odločitve investitorjev. Dokument naj bi služil kot pomoč, recimo družbam Gen energija, HSE in Petrol, ko in če se bodo odločale za tak projekt, saj jim daje podatek, kje v državi pri njegovem uresničevanju ne bodo naleteli na nepričakovane ovire. Investitorji bodo morali še vedno pridobiti vsa dovoljenja pristojnih organov – po slovenski zakonodaji je za večje sončne elektrarne treba pridobiti gradbeno dovoljenje, soglasje lokalne skupnosti (možnost uporabe zemljišč za namestitev naprav za proizvodnje električne energije), energetsko dovoljenje, soglasje k skladnosti projekta z okoljevarstveno zakonodajo, ki ga izda Arso … – toda glede na informacije, ki jih ponuja dotični dokument, lahko vnaprej pričakujejo, da bodo njihove vloge ugodno rešene.
Pospešek birokraciji
Tudi umeščanje obnovljivih virov v prostor naj bi bilo poslej lažje, obljubljajo na ministrstvu. Vlada naj bi predvidoma jutri potrdila predlog dolgoročnega časovnega načrta za spodbujanje proizvodnje obnovljivih virov energije za naslednjih pet let, v javni obravnavi pa je že zakon o umeščanju naprav obnovljivih virov energije v prostor. Slednji je namenjen predvsem umeščanju sončnih in vetrnih elektrarn. »Pri umeščanju v prostor danes ne razlikujemo med obnovljivimi viri energije in tistimi, ki to niso. Pozitivno želimo diskriminirati na primer sončno elektrarno na račun drugih,« je dejal minister Kumer.
Predlog zakona po njegovih besedah pospešuje in poenostavlja postopke umeščanja v prostor: danes mora neki investitor vselej opraviti čezmejno presojo vplivov na okolje, tudi pri objektih, kjer takega vpliva ni, kar velja za sončne elektrarne. Predlog tako vpeljuje institut »domneve« – domneve, da čezmejni vpliv ne obstaja – in tako postopek pridobivanja dovoljenj skrajša za tri mesece. Podoben institut domneve predlog vpeljuje za presojo vplivov na okolje za male sončne elektrarne. Tudi predhodnega postopka poslej investitorjem ne bo treba več opraviti. Na tak način predlog razmejuje obnovljive vire energije od drugih virov, ki imajo znatnejši vpliv na okolico in pospešuje umeščanje in nameščanje sončnih elektrarn na denimo umetna jezera, protihrupne ograje ob avtocestah, odlagališča odpadkov …
