»Če je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katere koli druge osebne okoliščine (kaznivo dejanje, storjeno iz sovraštva), se to upošteva kot obteževalna okoliščina,« se glasi večji del prvega člena predloga novele kazenskega zakonika (KZ), ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Manjša novela KZ v svojih devetih vsebinskih členih vnaša spremembe in popravke, ki bodo zadovoljili evropske direktive in standarde iz mednarodnih konvencij, obravnava pa tudi problematiko zločinov iz sovraštva (angl. hate crime).
KZ že danes pozna specifična kazniva dejanja, ki obravnavajo diskriminacijo in sovražnost na podlagi osebnih okoliščin. Tako je kot kaznivo dejanje med drugim definirana že sama kršitev enakopravnosti, širši javnosti bržkone najbolje znano kaznivo dejanje s tega področja pa je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Tudi definicija kaznivega dejanja umora v eni izmed točk navaja umor zaradi kršitve enakopravnosti, slovenska kazenska zakonodaja pa najbolj skrajno obliko sistemskega nasilja na podlagi narodnostne, etnične, rasne ali verske pripadnosti žrtev definira v opisu kaznivega dejanja genocida.
Napad na celotno skupnost
Toda sovraštvo na podlagi pripadnosti posameznim družbenim skupinam se lahko odraža tudi v drugih kaznivih dejanjih. »Lahko gre za katero koli kaznivo dejanje, storjeno zaradi sovraštva ali predsodkov na podlagi osebnih okoliščin žrtve, kar mora biti razlog za strožje kaznovanje storilca. Posledice takih kaznivih dejanj namreč sežejo širše, ne 'samo' na konkretno žrtev določenega kaznivega dejanja, saj storitev kaznivega dejanja s takšnim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti,« so na pravosodnem ministrstvu razložili predlagano zakonsko spremembo, po kateri si lahko storilci kaznivih dejanj z elementom sovraštva obetajo višje kazni – seveda znotraj zakonsko predpisanega razpona kazni, zagroženih za posamezno kaznivo dejanje.
Kot navajajo na ministrstvu, so zagovornik načela enakosti in nekatere nevladne organizacije že ob pripravi prejšnjih novel KZ predlagali novo ureditev, ki bi zagotavljala zaščito za vse najranljivejše skupine žrtev pri vseh vrstah kaznivih dejanj. Na ministrstvu so se odločili, da ne bodo spreminjali že obstoječih kaznivih dejanj, ki obravnavajo motiv sovraštva, so pa slednjega jasno definirali kot samostojno oteževalno okoliščino.
Kazenski zakonik sicer že danes sodnikom omogoča, da pri izreku kazni upoštevajo številne okoliščine, med katerimi so tudi »nagibi, iz katerih je dejanje storil«, vendar so vse okoliščine zapisane zelo splošno.
