Statistika kaže, da spolno nasilje prizadene enega od petih otrok v naši državi. Hiša za otroke v Ljubljani prinaša novost na področju zaslišanj otrok, ki so se kot žrtve ali priče znašli v kazenskih postopkih. Letos so začeli celostno obravnavo otrok na podlagi odredbe sodišča; doslej so prejeli 33 odredb sodišč, pet novih primerov pa pričakujejo v prihodnjih dneh, saj so sodišča že rezervirala datume pripravljalnih sestankov in zaslišanj.
Najmlajši otrok je bil star pet let
»Od odprtja hiše konec maja lani je bilo v naših prostorih opravljenih 16 pogovorov z otrokom s strani policije, redno pa v okviru celostne obravnave otrok izvajamo tudi psihosocialno pomoč. Skupaj smo tako obravnavali 53 otrok, s svetovalnimi in razbremenilnimi pogovori pa pomoč nudimo tudi staršem, katerih otroci so celostno obravnavani pri nas,« je pojasnila direktorica Hiše za otroke Simona Mikec. Kot je dodala, so bili obravnavani otroci v povprečju stari 12 let, najmlajši otrok je bil star pet let, najstarejši pa 28 let (šlo je za otroka s posebnimi potrebami s podaljšano roditeljsko pravico).
Po besedah sogovornice zaslišanje otroka v Hiši za otroke opravi strokovnjakinja, ki ima licenco za vodenje forenzičnega intervjuja z otrokom, pri čemer se strokovnjakinja in otrok pred zaslišanjem ne srečata. »Ker gre za zaslišanje v okviru kazenskega postopka, v ločenih prostorih hiše zaslišanje preko avdio-video povezave spremljajo sodnik, tožilec, otrokov pooblaščenec, osumljenec oziroma obdolženec in njegov zagovornik, predstavnik centra za socialno delo ter zakoniti zastopnik otroka. Z možnostjo spremljanja zaslišanja med drugim poskrbimo, da izključimo vse možnosti oziroma tveganja, da bi se otrok in osumljenec oziroma obdolženec srečala,« je poudarila Simona Mikec. Na vprašanje, zakaj se je morala deklica po spolnem napadu, ki se je zgodil konec letošnjega junija, najprej izpovedati policistom, potem pa po skoraj dveh mesecih in pol še enkrat v Hiši za otroke, je pojasnila, da zaslišanje v Hiši za otroke poteka na podlagi odredbe sodišča, kar pomeni, da je pristojno tožilstvo na sodišče vložilo ustrezen akt (zahtevo za preiskavo ali predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj …), saj je bilo zbranih dovolj dokazov za utemeljen sum, da se je kaznivo dejanje zgodilo. »V kolikor se za zaslišanje v Hiši za otroke odloči preiskovalni sodnik, je zaslišanje lahko opravljeno kmalu po razkritju, seveda pa je pomembno hitro ukrepanje več državnih organov,« je še pojasnila Simona Mikec in dodala, da je temeljni razlog, da je zaslišanje v Hiši za otroke izvedeno šele v fazi sodnega postopka, ta, da ima tak posnetek zaslišanja dokazno vrednost oziroma velja kot dokaz v kazenskem postopku in otroku zgodbe ni treba več ponavljati. Na tak način se po besedah sogovornice preprečuje sekundarna travmatizacija otroka.
Pomembno hitro ukrepanje državnih organov
Kako pa je s tovrstnimi zaslišanji v tujini? Ali tudi v drugih državah otroke zaslišijo po dveh mesecih in več od prijave zlorabe? »Evropske države imajo model Barnahus različno vpet v njihove sisteme. Ponekod je zaslišanje v Hiši za otroke del policijskega, socialnega ali celo zdravstvenega sistema, kar pa ne pomeni, da otrok – žrtev – ni kasneje zaslišan še na sodišču v okviru kazenskega postopka. V sodelovanju s strokovnjaki iz tujine ugotavljamo več prednosti našega sistema. Zaslišanje v Hiši za otroke je izvedeno v fazi kazenskega postopka, ima dokazno vrednost in otroku iste zgodbe z vsemi detajli ni več treba ponavljati ne glede na to, koliko časa traja postopek na sodišču. V praksi to pomeni tudi, da se otroku lahko hitro pomaga pri predelavi travmatičnega dogodka in da je otrok razbremenjen tega, da bo moral dogodek ponovno opisovati,« je še pojasnila Simona Mikec. Na očitek ene od nekdanjih uporabnic Hiše za otroke, da imajo skupni vhod za žrtev in osumljenca, na vhodu pa ni ne varnostnikov ne detektorja kovin, zaradi česar bi lahko v stavbo vsakdo prinesel kar koli in bi z lahkoto prišlo do incidenta, je direktorica Hiše za otroke povedala, da v stavbi urejajo dvigalo, ki bo kmalu omogočilo ločen vhod za žrtve, in da doslej ni bilo zaznati nobene nevarnosti za uporabnike hiše, ki jih spremljajo spremljevalci.
Nekdanja državna tožilka in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer poudarja, da morajo biti postopki med zaslišanji otrokom prijazni in hitri, nudena pa jim mora biti tudi ustrezna pomoč. »Že samo dejanje je namreč zanje zelo travmatično, zaradi česar jim je po odkritju treba prizanesti z dodatnimi travmami. V preteklosti so jih povzročala prav številna zaslišanja v fazi odkrivanja, pregona in sojenja za spolne zlorabe. Zaslišanj je bilo več in niso bila posneta. Nato smo dobili tako imenovane prijazne sobe, pogovori so se snemali, kar je bila dobrodošla novost, a ne vedno in ne povsod. Tudi zdaj bi v Sloveniji potrebovali vsaj tri take hiše, kot je Hiša za otroke v Ljubljani po vzoru modela Barnahus, ki je vodilni evropski model za zaslišanje otrok žrtev spolnih zlorab in se je izkazal za najboljšega,« meni Vlasta Nussdorfer. Poudarila je, da se je položaj otrok žrtev spolnih zlorab po sprejemu zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke začel tudi pri nas bistveno izboljševati. »Postopki za ta kazniva dejanja potekajo z različno hitrostjo, saj so odvisni od tega, ali je obdolženi v priporu, in morajo zato potekati skladno s strogimi pogoji zakona o kazenskem postopku, torej izjemno hitro. Enako velja, če so odrejeni drugi ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, tudi prepoved približevanja žrtvi. Ta se lahko v primeru kršitve takoj spremeni v pripor,« je še pojasnila nekdanja državna tožilka in dodala, da so vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok huda in imajo posledice, zaradi česar je nujna močna preventiva ali vsaj takojšnje odkritje storilca in prenehanje spolnih napadov na otroka.
