Zdravstvu so v vladi Roberta Goloba namenili poseben plačni steber, v nadaljevanju pa bi lahko tovrstne stebre ponudili tudi za druge dejavnosti. Morebitne podrobnosti, zaradi katerih bi se dogovor z zdravniki vsebinsko razlikoval od njihovega izstopa iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, iz dosedanjih pojasnil niso razvidne. Plačni sistem uradno ostaja enovit, v praksi pa zdravstvo dobiva poseben položaj, kar ukinja dosedanje urejanje sorazmerij med poklicnimi skupinami. Gre za potezo, ki so se ji prejšnje vlade – tudi zaradi tveganja velikega porasta mase plač in oslabitve lastnega pogajalskega položaja – vztrajno izogibale.
Zagotovilo ločene obravnave
Vlada bo morala glede na sporazum o prekinitvi stavke, ki bi se sicer začela danes, ločeni plačni steber za zdravstvo oblikovati do 1. aprila, v zakonodajni postopek pa ga mora vložiti do konca junija. Drugi sindikati ne bodo imeli več besede pri odločitvah o dohodkih zdravnikov, je še razvidno iz sporazuma. Četudi bi druge poklicne skupine pogojevale ali omejevale urejanje zdravniških plač, bo morala vlada zdravnikom zagotoviti »ločeno urejanje specifik«. Pri tem se bo morala v vsakem primeru držati tudi rokov iz sporazuma. Varovalke, ki so prej oteževale pobege iz enotnega sistema, so s tem deloma odpravljene.
»To ni izstop zdravnikov, zobozdravnikov ali kakšne druge skupine,« je danes vztrajal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Pred prvim aprilom ne bo bistvenih sprememb, je še napovedal, izjema bodo le hude anomalije. »V tem trenutku imamo stanje, ki ni sprejemljivo. Povzročila ga je prejšnja vlada. Zdravnik ali zobozdravnik, ki sta nosilca odgovornosti v zdravstvenem sistemu, imata manjšo plačo kot diplomirana medicinska sestra. To velja predvsem za mlade specialiste in specializante, ki zelo veliko delajo,« je dejal. O »obližu«, ki bo to popravil, se še pogajajo, je pojasnil zdravstveni minister.
V tej fazi so se morali strinjati,
da izstop v pravnem smislu ni mogoč, je povedal Gregor Zemljič,
namestnik vodje pogajalske skupine sindikata Fides. »Nismo se spuščali v trgovanje s posameznimi plačnimi razredi, akutno pa bo treba rešiti posamezne situacije,« je poudaril. Brez predsednika Fidesa Konrada Kuštrina »ne bi bili tu«, je še izpostavil Zemljič. Kuštrin se pogajanj tik pred podpisom sporazuma sicer ni udeleževal (razlogi niso znani), ob napovedi stavke pa se je med drugim zavzel za izboljšanje zdravniških dohodkov v primerjavi s povprečno plačo. »Verjetno se
vsi strinjamo, da si specialist po dvajsetih letih delovne dobe zasluži tri povprečne plače,« je dejal septembra. Sporazum je Kuštrin danes v pisni izjavi označil za prvi premik k razgradnji enotnega
plačnega sistema: »Doslej se še ni zgodilo, da bi katera koli vlada na to pristala.«
Bolj zadržani so bili v skupini Mladi zdravniki Slovenije. »Dobili nismo ničesar razen obljub,«
so zapisali. Zdravnik na začetku kariere na urgenci še naprej dela za 5,5 evra na uro, so navedli, vrhunski nevrokirurg pa možgane operira
za 14,4 evra na uro. »Razočaranje med mladimi in tudi mnogimi
starejšimi zdravniki je veliko,« so zapisali. Obljubam države ne verjamejo, so dali vedeti, in spomnili,
da ne bi bilo prvič, da jih je kakšna
vlada »prinesla okoli«. »Upamo, da bo ta dokazala, da se motimo,«
so pristavili.
Fakin: Neverjetno visoki odlivi
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin, ki je bil v času plačne reforme Gregorja Viranta na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), svari pred prelahkotnimi odločitvami in premalo natančnimi izračuni o dvigovanju dohodkov zaposlenih v zdravstvu. V Virantovem obdobju so na vladni strani napovedovali 17-odstoten dvig, je izpostavil Fakin, a se je masa plač na koncu dvignila za okoli 30 odstotkov. »Pri prvotnih ocenah na primer niso upoštevali učinka višjih dodatkov,« je ponazoril. Nepričakovane posledice dogovorov s sindikati so pred desetletjem, ko so se med gospodarsko krizo zmanjšali prilivi v zdravstveno blagajno, dodatno otežile delovanje zdravstva, je spomnil. Tokrat je izhodiščna situacija, ker bi lahko primanjkljaj ZZZS prihodnje leto po neuradnih ocenah narasel vse do milijarde evrov, še občutno slabša, ugotavlja nekdanji minister.
Fakin opozarja, da bi bile lahko zaradi naraščajoče finančne luknje ogrožene pravice v javnem zdravstvu in da je verjetno podaljševanje čakalnih dob. »Prilivi so v zadnjem času sicer kolikor toliko konstantni, neverjetno visoki pa so odlivi. Če smo se včasih s finančnim ministrstvom prepirali o dodatkih za sto tisoč evrov, se zdaj zdi, kot da sto milijonov evrov ne bi bilo praktično nič.« Pri bodočem primanjkljaju v zdravstveni blagajni gre po oceni Fakina za zneske, ki jih bo brez dviga prispevne stopnje težko pokriti.
