Konec lanskega leta so štiri parlamentarne stranke ustanovile posebno strokovno komisijo za pripravo ustavnih sprememb, ki se nanašajo na imenovanje sodnikov. Vanjo so bili imenovani Aleš Zalar, Dino Bauk, Janez Pogorelec in Ciril Ribičič, medtem ko SDS ni hotela sodelovati s svojim strokovnjakom, ker ne podpirajo prenosa pristojnosti imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika republike.
NSi pričakuje spremenjen
sodni svet
Gibanje Svoboda, SD, NSi in Levica predlagajo spremembo 129. člena (trajnost sodniške funkcije), 130. člena (izvolitev sodnikov), 132. člena (prenehanje in odvzem sodniške funkcije) in 134. člena (imuniteta sodnika) ustave, ključna sprememba pa predvideva, da bi imenovanje sodnikov prenesli z državnega zbora na predsednico republike. V tem delu je strokovna komisija prišla do sklepa, da gre za smiselno spremembo, ker bi s tem zmanjšali vpliv strankarske politike na imenovanje sodnikov. »Strokovna skupina glede na navedeno podpira predlagano ureditev, po kateri bi sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. Zavedajoč se, da ne obstaja vzorčni, nepolitični model imenovanja sodnikov, ki bi na idealen način zagotovil skladnost postopka z ustavnima načeloma delitve oblasti in neodvisnosti sodstva, je strokovna skupina pri oblikovanju stališča po eni strani upoštevala, da je v parlamentarnem sistemu vloga predsednika države bolj odmaknjena od strankarske politike ter zato predstavlja bistveno manjše tveganje za sodniško neodvisnost, kot pa ga predstavlja odločanje parlamenta,« meni strokovna komisija. Predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi) pravi, da je s tem mnenjem postopek spremembe ustave zrel za prehod v drugo fazo, bodo pa krščanski demokrati vztrajali pri stališču, da če se prenese pristojnost imenovanja sodnikov na predsednika republike na predlog sodnega sveta, bo treba spremeniti sestavo sodnega sveta (v njem imajo večino sodniki). Te teme podpornice ustavne spremembe še niso načele, v strokovni komisiji pa so v mnenju zapisali, da so glede 131. člena ustave (sodni svet) še pripravljeni razpravljati, da pa je v sodnem svetu že vgrajena dovolj močna varovalka, saj se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino, te pa sodniki nimajo. Razpravo o sestavi sodnega sveta, ki naj pri imenovanju sodnikov zagotavlja upoštevanje načela delitve oblasti, naj bi politične stranke in strokovna komisija še opravili.
Poenostavljeno do vlade
Stranke Gibanje Svoboda, SD in NSi so se po besedah državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper že uskladile o ustavni spremembi, ki se nanaša na postopek imenovanja vlade. Ideja je, da bi obstoječi dvofazni postopek, ko po volitvah poslanci izvolijo novega predsednika vlade, nato pa vnovič glasujejo o ministrski ekipi, poenostavili. Ko bi poslanci potrdili novega predsednika vlade, bi ta nato seznam ministrov predstavil predsedniku republike, ki bi imenoval vlado. Odpravili bi tudi interpelacije proti posameznim ministrom, ostala bi le interpelacija proti celotni vladi. Podporo naj bi užival tudi predlog, da bi lahko predsednik vlade brez postopka v državnem zboru zamenjal katerega koli ministra. Levica predvidenih sprememb še ni potrdila, tudi v SD pravijo, da so prispevali podpise, da bi omogočili postopek spremembe ustave, bistveno pa da je, da se začne razprava tudi na ravni strokovne komisije, ki bi jo imenovali, če bi se v prvi fazi postopka izkazalo, da v državnem zboru obstaja dvotretjinska podpora spremembam. V SDS nasprotujejo obema postopkoma in ne nameravajo prispevati podpisov, ker ne podpirajo zmanjševanja vloge državnega zbora. V obeh primerih spremembe dojemajo kot povečevanje demokratičnega deficita, ker naj bi državni zbor ostal brez pomembne vloge nadzora nad sodno in izvršno vejo oblasti. Pogovori med političnimi strankami potekajo tudi o ustavnih spremembah, s katerimi bi razbremenili delo ustavnega sodišča in spremenili volilno zakonodajo, a v obeh primerih naj bi postopek sprememb trajal dlje, v razpravo pa naj bi vključili tudi civilno družbo.
