Neuradno smo izvedeli, da sta se v zadnjih dneh sestali vodstvi največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda in opozicijske NSi. Šlo je za nadaljnje preverjanje možnosti sodelovanja, glavna tema pogovora pa so bile po naših informacijah možnosti ustavnih sprememb. NSi lahko namreč koaliciji zagotovi potrebnih 60 poslanskih glasov za te spremembe. Vodstvi strank sta v zvezi s tem pretresali skupne točke, pri čemer naj bi imeli kar nekaj skupnega interesa.
Spomnimo, da so v NSi v preteklosti že večkrat poudarili, da so med drugim naklonjeni popravkom volilnega sistema, tudi oblikovanju 18 volilnih enot. Prav tako so naklonjeni ukinitvi ali vsaj preoblikovanju državnega sveta ter spremembam pri imenovanju ministrov in sodnikov. Prvak NSi Matej Tonin je recimo sredi septembra v zvezi s tem izjavil: »Zavedamo se svoje vloge in jo nameravamo konstruktivno odigrati.« Krščanski demokrati se tudi po drugih izjavah vidnih članov zavedajo politične priložnosti za dogovor in zagotovitev potrebne dvotretjinske večine.
Vodstvi strank sta se po naših informacijah dotaknili tudi zakona o dohodnini. V NSi so izrazili pomisleke glede davčnih sprememb vlade Roberta Goloba. Krščanski demokrati so sicer vladni predlog novele zakona o dohodnini vsaj za mesec dni blokirali s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma na lastni predlog novele, v katerem so predlagali zvišanje zneskov posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane. Dokler je v zakonodajnem postopku predlog NSi, se obravnava vladnega predloga ne more začeti. Minister za finance Klemen Boštjančič nad to potezo ni bil navdušen.
Obstaja tudi velika verjetnost, da bi nadaljnje procesne blokade NSi uveljavitev vladnih davčnih sprememb zamaknile v novo leto. To bi pomenilo, da bi bili lahko popravki v zvezi z dohodnino, kot si jih je zamislila vlada Roberta Goloba, v praksi uveljavljeni šele leta 2024. Ta trenja, vključno z vladno odpovedjo nakupa nemških oklepnikov boxer, ki ga je podpisal Tonin, naj ne bi izključevala možnosti za dogovor glede ustavnih sprememb. Da je konsenz mogoč in da bodo krščanski demokrati aktivno sodelovali v pogovorih ne glede na odstop vlade od pogodbe o nakupu boxerjev, je nedavno komentiral tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat: »Ne bomo padali na napake vlade, ampak bomo svoje delo opravljali profesionalno.«
Gibanje Svoboda se ne
dotika kadrov NSi
Na približevanje med strankama med drugim kaže tudi kadrovanje Gibanja Svoboda v nadzornih svetih državnih družb, ki kadre NSi pušča na položajih. Tudi po septembrski zamenjavi nadzornega sveta je na položaju predsednika uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) ostal – in bo po naših zanesljivih informacijah ostal tudi v prihodnje – Valentin Hajdinjak. Skupščina Darsa je sicer septembra zamenjala štiri od devetih članov nadzornega sveta. Imenovala je Metoda Dragonjo, Andreja Šušteršiča, Nevenko Hrovatin in Janka Kramžarja. Ob tem je zanimivo, da sta poleg treh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu ostala še Pavle Hevka, sicer generalni direktor družbe 2TDK, ki je veljal za kader iz kvote nekdanje SMC, in Anton Guzej, nekdanji generalni direktor RTV Slovenija, ki naj bi bil del kvote NSi.
Omenjeni Hevka ostaja generalni direktor 2TDK, poleg njega pa v upravi te družbe za zdaj sedi še Božo Emeršič, član NSi. Septembra je Slovenski državni holding (SDH) sicer prevetril tudi sestavo nadzornikov v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Tudi tam SDH ni zamenjal le nadzornika Denisa Beleta, ki sodi v kvoto stranke NSi. Ob pričakovani zamenjavi uprave te družbe, po naših informacijah se bo to zgodilo v prihodnjem tednu, naj bi na položaju kot član uprave ostal le Uroš Podobnik, imenovan v kvoti NSi. Kljub manjši kadrovski prevetritvi je na svojem položaju ostal tudi generalni direktor Elektra Maribor Jože Hebar, ki ga nekateri povezujejo z NSi.
V kontekstu približevanja NSi koaliciji velja spomniti tudi na trenja znotraj opozicije, o čemer smo pisali v današnjem Dnevniku. Od parlamentarnih volitev je preteklo že pol leta, a državni zbor še ni v celoti oblikoval vseh delovnih teles, ker SDS ne želi imenovati članov dveh pomembnih odborov – komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in komisije za nadzor javnih financ (KNJF). Trenja med NSi in SDS se v luči delitve odborov stopnjujejo, Med drugim je zaradi tega prišlo do odkritega besednega spopada med predsednikom SDS Janezom Janšo in predsednikom NSi Matejem Toninom.
