Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami potekajo med 25. novembrom in 5. decembrom. V ljubljanski mestni hiši so ob tej priložnosti opozorili na spregledano temo nasilja nad starejšimi ženskami. »Te so srečujejo z dodatnimi zlorabami in poročajo, da se partnersko nasilje z leti ne konča. Le da se iz spolnega nasilja premaknejo v psihično in fizično nasilje,« je v uvodu poudarila Špela Veselič, vodja odseka za zdravje na ljubljanski občini. »V oskrbi ugotavljamo, da je nasilje nad starejšimi ženskami bolj skrito kot pri drugih generacijah žensk. Naši socialni oskrbovalci se pri delu srečujejo z znamenji različnih vrst nasilja in tudi naše oskrbovalke so velikokrat priča tako verbalnemu kot psihičnemu nasilju,« pa je opozorila Laura Perko, namestnica direktorice ljubljanskega Zavoda za oskrbo na domu. Pri tem je še izpostavila, da pri teh generacijah opažajo več finančnega nasilja, ko partnerji odvzamejo nadomestilo ali sredstva, namenjena oskrbi. Kot je dodala, sta glavni težavi pri zaznavanju nasilja nad ženskami poleg izolacije stigma in občutek sramu, zaradi česar ne želijo govoriti o tem ali poiskati pomoči.
Femicid je vrh ledene gore
Tinkara Srnovšnik, ginekologinja Zdravstvenega doma Ljubljana, je dodala, da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umorjenih 85.000 žensk in deklic, od tega je pri 60.000 umorih storilec intimni partner. »Femicid je samo vrh ledene gore, saj se pred tem izvajajo različne oblike nasilja,« je poudarila ginekologinja. To nasilje povzroča vrsto drugih kroničnih in psihosomatskih obolenj. Čeprav se zdi, da je v pozni starosti manj spolnega nasilja, ginekologinja opozarja, da je takšno obliko nasilja zaznati tudi pri starejših generacijah. »Pri ženskah v menopavzi se poškodbe hitreje opazijo. Ko jih o tem povprašam, skušajo na vse načine pojasniti poškodbe, a je jasno, za kaj gre,« je povedala ginekologinja.
Stigma, strah in odvisnost
Stigma in strah sta delno povezana s tradicionalnimi vzorci, saj gre za generacijo, vzgojeno v prepričanju, da mora ženska vztrajati ne glede na vse, je povedala Tjaša Horvat iz Društva za nenasilno komunikacijo. V društvu zaznavajo, da se v zadnjih letih vse več starejših žensk odloča za umik iz nasilnega razmerja. »Opažamo, da se za umik iz nasilnega razmerja odločajo tudi starejše ženske, v varne hiše jih prav tako pride več. Nekatere čakajo, da otroci odrastejo, tradicionalni vzorci, da ženske ne smejo oditi in morajo vztrajati ne glede na vse, se k sreči rahljajo,« je povedala predstavnica društva in dodala, da se po njihovih opažanjih ne srečujejo le z intimnopartnerskim nasiljem, ampak tudi z nasiljem otrok ali celo vnukov. Po drugi strani jih na dom veže občutek dolžnosti in skrbi do oseb, ki so odgovorne tudi za njihovo stisko.
»Odvisnost je huda zadeva. Če nas ima nekdo še tako rad, je to še vedno podrejenost in ta je velika ovira, da bi spregovorili o težavah. Dejstvo je, da je nasilje prisotno v starosti. Raziskave kažejo še dve specifični vrsti nasilja: zanemarjanje in ekonomsko nasilje. Z leti smo čedalje bolj odvisni od drugih in tudi finančno manj samostojni,« je pojasnila Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Pri tem je opozorila, da mora država zagotoviti ustrezne programe in podporne mehanizme, ki bi zmanjšali odvisnost in pripomogli k lažjemu iskanju pomoči. Po drugi strani je nujno izobraževanje tako splošne javnosti kot delavcev, ki se pri delu srečujejo s starejšimi, da lažje prepoznajo znamenja nasilja in pomagajo k rušenju predsodkov, denimo, da so starejši po naravi bolj čemerni in nepotrpežljivi, saj je to lahko znak stiske. »V resnici ne vemo veliko o nasilju nad starejšimi. Predpostavljamo, da gre za isto obliko nasilja kot pri drugih generacijah, ampak prave raziskave lahko naštejem na prste ene roke.«