»To je rdeči alarm za zdravje otrok. Priča smo največjemu trajnemu upadu cepljenja otrok v eni generaciji, posledice pa se bodo merile v življenjih,« je opozorila izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. Leta 2021 je bil zabeležen največji upad rutinskega cepljenja otrok v zadnjih približno 30 letih, ugotavljata Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad za otroke (Unicef). Približno 25 milijonov otrok ni prejelo življenjsko pomembnih cepiv.
Delež otrok, ki so prejeli tri potrebne odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (kar je kazalnik pokritosti s cepljenjem znotraj držav in med njimi), se je med letoma 2019 in 2021 zmanjšal za pet odstotnih točk s 86 na 81 odstotkov, so sporočili iz WHO. Catherine Russell je opozorila, da covid-19 ne bi smel biti izgovor, in dodala, da je treba nadoknaditi manjkajoče milijone cepljenj, sicer bomo neizogibno priča novim izbruhom bolezni.
Tudi v Sloveniji smo se pri nekaterih cepljenjih znašli v zaznavnem zaostanku. Dostop do rutinskih cepljenj, ki jih pediatri praviloma izvajajo ob sistematskih pregledih v otroštvu, je bil zaradi »epidemičnih« razmer v zdravstvu otežen, hkrati je polarizacija javnosti glede cepljenja proti covidu-19 lani odprla vrata neupravičenim dvomom o smiselnosti in varnosti cepljenja nasploh.
Skoraj desetodstotni upad rutinske precepljenosti
Prvo cepivo, ki ga po programu obveznega cepljenja prejmejo slovenski otroci, je šestvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi in hepatitisu B. Do 18. meseca starosti morajo prejeti tri odmerke tega cepiva. Rutinska precepljenost otrok proti naštetim boleznim je bila lani zgolj še 86,4-odstotna in je v primerjavi z letom 2020 upadla za skoraj devet odstotnih točk, izhaja iz preliminarnih ocen NIJZ. Najbolj je precepljenost otrok upadla v Kopru, na 78 odstotkov, in na Ravnah na Koroškem, na 79,3 odstotka. Podobno izrazit upad na državni ravni je doživelo tudi neobvezno cepljenje predšolskih otrok proti pnevmokoknim okužbam, z 69 je zdrsnilo na vsega 58 odstotkov. »Glavni razlog nizke precepljenosti je mogoče v tem, da starši ne vedo tako dobro, kaj so pnevmokokne okužbe, saj se o teh okužbah in prednosti cepljenja v javnosti premalo govori,« domneva Jernej Završnik, direktor mariborskega zdravstvenega doma.
Bolj spodbudni so podatki o cepljenju predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Lani je prvi odmerek prejelo 95 odstotkov otrok. Tako visok delež cepljenih so zabeležili prvič po letu 2012.
Na tak razplet je bržkone vplivala leta 2020 uveljavljena zakonska odločba, po kateri se lahko – razen ko gre za utemeljene zdravstvene izjeme – v javne in javno sofinancirane zasebne vrtce vpišejo le še tisti otroci, ki so cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Uvedli so tudi enoten obrazec s podatkom o cepljenju, ki ga sme izpolniti le pediater v Sloveniji.
V populaciji šolskih otrok je večina trendov skrb zbujajočih: skoraj vsak deseti šolar ni precepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam; proti hepatitisu B ni bil cepljen vsak peti šoloobvezni otrok, izhaja iz podatkov NIJZ za šolsko leto 2020/21. Drastično, na vsega 84 odstotkov, se je znižala tudi precepljenost srednješolcev proti tetanusu. Leta 2018/2019 je bilo zoper to bolezen precepljene kar 96 odstotkov srednješolske populacije. Malenkostno je porasla zgolj precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, na 92,1 odstotka.
Precepljenost deklic proti okužbam s HPV je v preteklem šolskem letu padla pod 50 odstotkov. V predpandemskem letu 2019 je precepljenost šestošolk proti virusom, ki povzročajo raka materničnega vratu, znašala še 59,3 odstotka. To sicer brezplačno cepljenje ni obvezno.
Na NIJZ domnevajo, da so na znižanje precepljenosti pri nekaterih cepljenjih vplivali protikoronski ukrepi, kot so na primer karantene, izolacije, šola na daljavo in spremenjeno delovanje zdravstvenega sistema med pandemijo covida-19. Zaradi naštetih dejavnikov so številni otroci z zamudo opravili sistematski pregled in cepljenje, zaradi česar so izpadli iz uradnih statistik. Podatki NIJZ utegnejo biti zaradi naštetih dejavnikov tudi delno zavajajoči.
Denis Baš: »Razmere niso
tako slabe«
»Razmere niso tako slabe,« je prepričan tudi pediater Denis Baš, vodja sekcije za primarno pediatrijo v Združenju za pediatrijo. »Precej otrok je bilo cepljenih z zamudo in zaradi načina zajemanja podatkov niso bili zavedeni v objavljenih podatkih NIJZ.« Izkrivlja jih okoliščina, da vse večji delež staršev odlaga vpis otroka v šolo za leto dni. »Sočasno odložijo tudi cepljenje,« je pojasnil.
O poteku cepljenja v šolskem letu 2021/2022 še ni na voljo statističnih podatkov. »Zaradi številnih dezinformacij in neupravičenih skrbi smo v tem letu mogoče porabili nekoliko več časa, da smo starše prepričali o koristnosti cepljenj,« ocenjuje Baš. »Zato je dobrodošla aplikacija Moj otrok, ki so jo razvili študenti medicine. Poleg spremljanja razvoja otroka namenja veliko pozornosti razlagi, zakaj je nekatere bolezni dobro preprečevati s cepljenjem.«
Zadržki staršev niso nov pojav. Leta 2018 je raziskava NIJZ in Fakultete za družbene vede nakazala, da imajo v številnih družinah, čeprav se obveznemu cepljenju praviloma ne izogibajo, o tej obliki zaščite pomisleke. Da bi otroke cepile, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno, je poročalo le 56 odstotkov mater, ki so bile vključene v raziskavo. Triindvajset odstotkov jih je bilo glede tega neodločenih. Matere med viri informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenemu osebju, kot sta zdravnik in medicinska sestra, je še pokazala omenjena raziskava.
Nekatere bolezni, ki jih zaradi cepljenja praktično ne vidimo več, zaradi globalnih motenj v zdravstveni oskrbi doživljajo ponovne izbruhe. Število prijavljenih primerov ošpic v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo za skoraj 80 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji smo zadnje primere ošpic zabeležili v letih 2019 in 2020, večino v kranjski in ljubljanski regiji.
