V odvetniški pisarni Vrtačnik, kjer skupno zastopajo 850 staršev, ki so zaupali Biobanki, so predstavili številne nepravilnosti, ki so se pri njenem poslovanju in nato prevzemu družbe, zgodile v minulih letih. »V tem primeru ne gre za običajni stečaj gospodarske družbe. Ta je namreč namenjen, ko nekdo z neko dejavnostjo ne more več nadaljevati. Tukaj pa gre za situacijo, ko se z dejavnostjo nadaljuje,« so pojasnili.

Kot pomemben vidik zgodbe so izpostavili še, da gre v danem primeru za vpliv na človeške celice, ki so del človeškega telesa in zato uživajo posebno varstvo. »Zanje je po zakonu prepovedana komercializacija in so izrecno zaščitene z evropsko in slovensko regulativo,« so povedali in dodali, da ima zakon o kakovosti tkiv in celic namenjenih za zdravljenje poseben institut, ki se imenuje nadomestno shranjevanje. To pomeni, da mora vsak, ki pridobi dovoljenje za shranjevanje človeških celic skleniti pogodbo s tretjo osebo, ki bo v primeru nezmožnosti shranjevanja priskočila na pomoč in zagotovila nadomestno shranjevanje celic.

Sporne odločitve JAZMP

Med drugim so opozorili na posebnosti pri prenosu lastništva opreme Biobanke na tretjo osebo, kar je razvidno iz javno objavljenih podatkov. »Biobanka je bila lastnica opreme, kot so tkivni zabojniki in tkivne posode, kjer se hranijo matične celice vse do aprila lanskega leta, ko je ostala brez direktorja in je družba Edocel povezana z Biobanko zalagala določene stroške obratovanja,« so povedali.

V Sloveniji je regulirana biomedicinska dejavnost in tukaj je zatajila državna institucija. Tukaj smo, ker JAZMP ni opravil svojega dela.

Goran Kotnik Oven, starš, ki je shranil matične celice svojih otrok

Po njihovem opažanju so sporne tudi nekatere odločitve JAZMP v povezavi z Biobanko. »JAZMP je bila denimo seznanjena, da sta družbi Biobanka in Edocel medsebojno povezani. Ugotovila je celo, da so sklenjene pogodbe o zaposlitvi za obe družbi, da se opravlja istovrstna dejavnost v istih prostorih, z istimi ljudmi in isto opremo,« so opozorili. »JAZMP poznamo predvsem kot zelo strogo in rigidno institucijo, a nismo še slišali za primer, kjer bi izvajalec pogodbo o nadomestni hrambi lahko predložil naknadno. Ne razumemo, zakaj je bila družba Biobanka obravnavana blažje,« so še dodali.

Starše moti odnos države

Eden izmed staršev, ki so matične celice svojih otrok shranjevali v Biobanki, Matej Knez, je pojasnil, da sta se s partnerko za izbor Biobanke odločila po predstavljeni možnosti v šoli za starše. »Tam nam niso predstavili nobenih specifičnih podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Rekli pa so nam, da imamo to možnost in da priporočajo, da se za to odločimo. S partnerko sva se nato odločila za Biobanko, saj je bila glede na najino poizvedovanje dobra,« je povedal.

»Najbolj me pri vsej stvari moti odnos države do celotne situacije, glede na to, da so te zadeve v Evropi in Sloveniji regulirane. Mislim, da mora država pri tem odgovarjati,« pa je dejal starš, ki je shranil matične celice svojih otrok, Goran Kotnik Oven. »V Sloveniji je regulirana biomedicinska dejavnost in tukaj je zatajila državna institucija. Tukaj smo, ker JAZMP ni opravil svojega dela in ker je sprejemal takšne pogodbe, ki bi jih še otrok, ki bi jih prebral, ocenil, da ne pijejo vode,« je dodal. Oba starša sta se strinjala, da je poziv k uvedbi inšpekcijskega postopka nujen. 

Priporočamo