»Danes smo vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zastavi in himni Republike Slovenije, ki izrecno prepoveduje izobešanje kakršnih koli zastav, napisov, transparentov, grbov oziroma sloganov na pročelja uradnih institucij, za katere ne obstaja izrecna pravna podlaga,« je danes v izjavi za medije dejal predsednik DZ in prvak stranke Resnica Zoran Stevanović. Kaj to pomeni konkretno? Da na pročeljih ne bi smele več viseti zastave tujih držav, tudi na primer mavrična zastava ne, je pojasnil Stevanović. Je to odziv na to, da je predsednica republike nedavno na predsedniški palači izobesila zastavo Palestine? »Ne,« trdi Stevanović.
»Vemo, da obstaja pravna podlaga za zastavo Republike Slovenije, Evropske unije in nosilcev posebnih pooblastil, kot je recimo Slovenska vojska, jasno pa je tudi, kako in kdaj se izobešajo zastave v primeru protokolarnih obiskov iz tujine, zagotovo pa na uradnih institucijah nelegalno ne bodo več visele zastave tujih držav, gibanj, društev in tako naprej.« Zakaj takšen predlog? »S tem smo želeli doseči več stvari. Prvič, zapolniti želimo pravno praznino ali pa jo na neki način odpraviti. Drugič, zagotoviti nevtralnost uradnih institucij in državniških funkcij. Danes je namreč tako, da lahko marsikdo obarva državniško pozicijo s svojim ideološkim pogledom na določene stvari, kar enostavno ni prav. In tretjič, zame najpomembneje, je to, da storimo to, kar smo obljubljali neposredno pred našim vstopom v politiko, da bomo zagotovili preprečevanje delitev in vsako tako izobešanje samo še bolj poglobi vsako polarizacijo družbe, delitve, in temu je pač treba reči konec,« je pojasnil prvak Resnice.
Po njegovih besedah poznajo podobne določbe tudi v nekaterih drugih državah, pri tem pa je izpostavil Francijo, Italijo in Nemčijo. Z zakonom bi predvideli tudi nadzor inšpekcijskih služb nad morebitnimi kršitvami teh določb. »Imele bi pravico, da zahtevajo odstranitev prepovedanih simbolov na uradnih institucijah v roku 24 ur, prav tako pa pravico, da izrečejo mandatno kazen,« je pojasnil Stevanović. Predlog predvideva kazni od 1500 do 5000 evrov za javne zavode, agencije, sklade in druge pravne osebe javnega prava, od 500 do 2000 evrov za odgovorne osebe in od 300 do 1000 evrov za fizične osebe, ki brez soglasja upravljalca na javnem objektu izobesijo ali namestijo oznake. Predlog, tako v stranki, ne posega v pravico posameznikov, društev ali drugih organizacij do svobode izražanja. Nanaša se izključno na zunanje dele objektov javne oblasti.
Kuhar: Predvsem všečen cirkus za javnost
Za komentar smo prosili tudi Romana Kuharja, doktorja sociologije in nekdanjega dekana ljubljanske filozofske fakultete. »Ta predlog me ne preseneča, saj je pomemben del delovanja te stranke zgrajen prav na izključevanju tistih, ki jih razume kot »neprave«. A pomembneje se mi zdi opozoriti, da so tovrstni predlogi predvsem všečen cirkus za javnost, medtem ko se v ozadju dogajajo bistveno bolj zaskrbljujoči strukturni premiki v tej državi. Zaradi neizobešene mavrične zastave nikomur ne bo bolje. Nobena položnica ne bo plačana, nobena čakalna vrsta v zdravstvu ne bo krajša, nobena socialna stiska ne bo manjša. Bo pa s tem prilito še nekaj olja na ogenj vsiljenih in pogosto povsem praznih »kulturnih vojn«, ki so ena od najpogostejših preusmeritev pozornosti, kadar politika nima vsebine,« je povedal za Dnevnik.
V Resnici so sicer ob vložitvi novele pojasnili, kako verjamejo, »da morajo institucije države v javnem prostoru predstavljati skupne vrednote in ustavni red Republike Slovenije ter ostati nevtralne do dnevno-političnih, ideoloških in drugih partikularnih stališč«. Kuharja smo zato vprašali še, kako vidi tovrstno »nevtralnost«, to je, ali je res na mestu enako obravnavati izobešanje mavrične zastave, s čimer zagovarjamo enake človekove pravice, z na primer izobešanjem izraelske zastave, ki ta čas izvaja vojne zločine v Palestini? Odgovoril je: »Vprašanje, ali obstaja razlika med zastavami, ki simbolizirajo človekove pravice, in tistimi, ki so znak vladajoče strukture vojnih zločincev, razumem kot retorično. Ironija je torej prav v tem, da je sklicevanje na domnevno nevtralnost v takšnih primerih še kako ideološka pozicija. Nič ni nevtralno samo po sebi; vsaka politika ima svoj cilj in svoje učinke. Opletanje z nevtralnostjo je zato podobno gasilcu, ki najprej sam podtakne požar, nato pa se razglasi za edinega, ki ga lahko pogasi.«