V Prekmurju, ki je pri nas najbolj znano domovanje bele štorklje, po besedah naravovarstvenega svetnika in člana pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Domanjka gnezdi od 70 in 80 parov teh velikih ptic.
Kot je še pojasnil za STA, se je številčnost populacije bele štorklje v Pomurju v zadnjih dveh desetletjih spreminjala. Število gnezdečih parov je do leta 2020 upadalo, v zadnjih letih pa se je ustalilo in ponekod vnovič počasi narašča. Nove gnezditve beležijo tudi na lokacijah, kjer jih prej ni bilo, denimo na Cankovi, v Sebeborcih, v Spodnjih Ivanjcih in Moravskih Toplicah.
Ob tem so v zadnjih letih postavili več novih gnezditvenih podstavkov. Letos na štorklje čakajo novi podstavki v Dobrovniku, na Cankovi in na Krajni, dodatnega pa naj bi postavili tudi v Puconcih.
Tudi na ravni države in Evrope je trend števila štorkelj ugodnejši kot pred dvema desetletjema. Populacija narašča, kar Domanjko med drugim pripisuje prilagodljivosti bele štorklje. Gre za vrsto, ki se prehranjuje zelo raznoliko in z različnimi organizmi - od žuželk in dvoživk do manjših sesalcev - zato se lažje prilagaja spremembam v okolju. Del populacije se zaradi milejših zim tudi ne seli več ali pa se seli na krajše razdalje.
Večina belih štorkelj se v Slovenijo sicer vrne med 15. in 30. marcem, posamezne pa tudi kasneje. Po Domanjkovih ocenah je letos prihod za zdaj nekoliko skromnejši kot v zadnjih letih, vendar razlogov za zaskrbljenost za zdaj ni.
Selitvene poti teh ptic sicer ostajajo zahtevne. Štorklje iz Slovenije prezimujejo predvsem v Afriki, pri čemer se selijo čez Balkan in Bližnji vzhod. Po podatkih sledilnih naprav so nekatere trenutno v državah, kot so Egipt, Čad in Južni Sudan. Na teh poteh jih ogrožajo tudi vojne razmere, zaradi katerih se del ptic ne vrne.
Pomemben ukrep za ohranjanje populacije predstavljajo gnezditveni podstavki, ki jih nameščajo v sodelovanju z različnimi institucijami in lokalnimi partnerji. Namenjeni so utrjevanju gnezd in zmanjšanju tveganj, povezanih z električno infrastrukturo. Posamezen podstavek stane od 600 do 1000 evrov, nameščajo pa jih predvsem tam, kjer so pari že uspešno gnezdili.
Odrasli pari se praviloma vračajo na ista gnezda, medtem ko se mladiči naseljujejo drugje, pogosto znotraj območja Slovenije, na obmejnih območjih pa tudi čez mejo. Podatki obročkanja kažejo na povezave med populacijami v Sloveniji, na Madžarskem in drugod po Evropi.
Travniki ostajajo ključen življenjski prostor za prehranjevanje bele štorklje. V Pomurju je travnikov danes manj kot v preteklosti, poleg tega so bolj intenzivno obdelani, kar vpliva na razpoložljivost hrane.
Na območjih, kjer so travniki bolje ohranjeni, opažajo, da število gnezdečih parov znova narašča. Tako je denimo na Goričkem, čeprav to območje zaradi gričevnatega reliefa ni tipično za belo štorkljo, je povedal Domanjko.
Samo na Goričkem so tako lani zabeležili rekordnih 16 gnezdečih parov, od katerih je bilo 14 gnezd uspešnih, kar pomeni, da so od tam poleteli mladiči. Neuspehi so bili večinoma posledica vremenskih ujm ali pogina staršev.
Domanjko je opozoril tudi na pomen ohranjanja vodnih ekosistemov, ki so ključni predvsem za redkejšo črno štorkljo. Ta za razliko od bele gnezdi v gozdovih in se prehranjuje z ribami, raki in drugimi vodnimi organizmi, pri čemer lahko po hrano odleti tudi več deset kilometrov daleč. Podatkov o njeni številčnosti v Pomurju je manj, za območje ob Muri pa obstajajo ocene o približno osmih parih.
Medtem ko bela štorklja ostaja tesno povezana s človekom in kulturno krajino, je črna štorklja bolj vezana na ohranjene gozdove in vodotoke, obe pa po besedah Domanjka kažeta, kako pomembno je dolgoročno ohranjanje raznolikega in zdravega naravnega okolja.
V Krajinskem parku Goričko bodo zato v okviru projekta Aqua natura v teh dneh izvedli čistilni akciji vodotokov, kot sta Kobiljski in Ratkovski potok. Z odstranjevanjem odpadkov in načrtovanjem naravi prijaznejših ureditev strug želijo izboljšati življenjske razmere za vodne organizme, posredno pa tudi za vrste, kot je črna štorklja.