»Slovenija bo izpolnila obljube do zveze Nato glede oblikovanja bojnih skupin, ne bo pa tega storila za vsako ceno in zagotovo ne s prototipi,« je prejšnji četrtek razdrtje 343-milijonskega nakupa 45 oklepnikov boxer napovedal premier Robert Golob. V prihodnjih tednih bo poročilo obravnaval tudi državni zbor, vlada pa je z umikom iz programa Boxer zaustavila tudi širši načrt, po katerem bi se končni znesek za vzpostavitev dveh bataljonskih bojnih skupin do leta 2030 približal dvema milijardama evrov. Ta skupni znesek, ki je naveden v poročilu interne revizije posla, je bil doslej skrit pred očmi javnosti.
400 milijonov prihranka,
70 milijonov penalov
Končni cilj projekta sta sicer dve novi bojni formaciji Slovenske vojske, pri čemer naj bi srednja bataljonska bojna skupina po načrtih stala več kot milijardo evrov, medtem ko je ocena za srednji izvidniški bataljon 800 milijonov evrov, pri čemer »niso vključeni stroški infrastrukture, usposabljanja in življenjskega cikla sredstev«. Revizorji so bili prav tako kritični do števila vozil, ki so bili predvideni za nakup v okviru celotnega projekta. »Na podlagi strokovnih ocen je mogoče sklepati, da je predvideni nakup 136 BKV 8×8 k že obstoječim 30 vozilom nepotrebno ambiciozno zastavljen,« so izpostavili in dodali, da lahko država z optimizacijo, izborom cenejšega ponudnika in nadgradnjo obstoječih 30 oklepnikov SV prihrani vsaj 400 milijonov evrov. Vlada bo po lastnih navedbah novo rešitev poiskala do konca leta.
Slovenija bo sicer ob odstopu od že sklenjene pogodbe po ocenah plačala okoli 70 milijonov evrov pogodbene kazni, kar je potrdil tudi minister Marjan Šarec. A dodal, da je višina penalov še stvar pogajanj z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Neuradno bi se lahko stroški skupaj z že obstoječimi povzpeli do 100 milijonov. V opoziciji so medtem na nogah, omenja se celo interpelacija Šarca. Prejšnji minister Matej Tonin je razveljavitev nakupa oklepnikov označil za izjemno škodljivo potezo. V seriji tvitov je ocenil, da s tem »nastaja škoda na varnostnem, ekonomskem in diplomatskem področju«. »Vlada namerava boxerje nadomestiti z rosomaki, ki so za generacijo starejša vozila s slabšo zaščito. Odločitev vlade pomeni večje tveganje za varnost vojakov,« je komentiral.
Nakup zaključil
minister v odhodu
V vladi takšne očitke zavračajo, saj da bi lahko Tonin plačilo penalov preprečil, če bi se vzdržal podpisa pogodbe. Spomnimo, da je Tonin pogodbo o nakupu boxerjev podpisal v prvi polovici maja, torej več tednov po aprilskih državnozborskih volitvah, ko je bilo že jasno, da se NSi seli v opozicijo. Takrat še bodoči predsednik vlade ga je javno večkrat pozval, naj pogodbe ne podpiše. Tonin tega v izdihljajih prejšnjega mandata ni upošteval, dejal je celo, da bodoči vladi dela uslugo, ta pa je že takrat v koalicijski pogodbi napovedala, da bo uporabila vsa pravna in politična sredstva, da pogodbo razdre. Po štirih mesecih smo priča prav takšnemu scenariju.
Rosomaki, ki jih omenja Tonin, so sicer licenčna različica oklepnih vozila patria, ki jih Slovenska vojska skupaj s stroški uporabe že pozna. Nakup poljskih osemkolesnikov KTO rosomak kot možne alternative nemškim boxerjem ima dolgo brado, so se pa ugibanja o tem še okrepila v času revizije. Medtem ko bi v Sloveniji v okviru prvega naročila za posamezen boxer odšteli približno 7,6 milijona evrov, bo recimo Slovaška z vso infrastrukturo, logistiko in lokalizacijo proizvodnje kupila 76 modularnih bojnih vozil patria za 450 milijonov evrov, to je 5,9 milijona na vozilo. Okvirno gre torej za bistveno cenejša vozila, kaj pa trditve opozicije, da gre za bistveno slabše oklepnike? »Če ima opozicija prav, potem je celotna poljska vojska narobe opremljena, saj jih imajo Poljaki skoraj 700, pa še nove bodo naročili. Poljska najnovejša različica rosomaka je na isti ravni zaščite kot boxerji,« na takšne pomisleke odgovarja obramboslovec in vojaški analitik Klemen Grošelj.
Po uradnih podatkih bi lahko imela sicer Poljska do konca leta 2023 celo 900 takšnih oklepnikov v različnih konfiguracijah. Sogovornik je ob tem še izpostavil, da so poljska vozila preizkušena na bojišču v Afganistanu, kjer so protiraketno zaščito po izkušnji z napadom s protioklepnim ročnim raketometom dodatno okrepili, medtem ko litovska različica boxerja, ki jo kupuje Slovenija, zaradi tehničnih napak še ni povsem operativna. Teh težav nemško podjetje Artec ni odpravilo že več let. »Vedno sem zagovarjal nakup opreme, ki je preizkušena, torej da preverjeno deluje, hkrati pa ne zahteva nekih sistemsko-integracijskih procesov. Te lekcije se pri nakupu boxerjev nismo držali. Ta boxer, ki smo ga kupili mi, je še vedno prototip, saj ni stoodstotno operativen,« je zato jasen Grošelj.
Zakaj se o boxerjih govori
kot o prototipih?
V zvezi s tem je sicer slovensko obrambno ministrstvo še konec aprila v javnem sporočilu zatrjevalo, da bo SV s sklenitvijo posla dobila bojna vozila boxer »z v praksi preverjenimi in delujočimi tehničnimi in funkcionalnimi rešitvami, kot jih imajo tudi druge evropske države v okviru programa Boxer«. To ne drži. Slovenija je namreč naročila konfiguracijo vozila, ki je po trditvah ministrstva praktično enaka litovski. Še avgusta pa smo na Dnevniku povzemali litovski novičarski portal Delfi, ki je pisal, kako je nemško podjetje Artec zaradi tehničnih napak litovskemu obrambnemu ministrstvu v šestih letih dobavilo zgolj polovico obljubljenih vozil. Kljub večletnim prizadevanjem merilni sistem še ne deluje brezhibno, torej vozila nikakor niso polno operativna.
