Z vidika zmanjševanja škode za državni proračun je zato pomembna tudi uspešnost nadzorov Fursa, ki v primeru nepojasnjenega nesorazmerja med prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem oziroma trošenjem posameznika obdavči za razliko. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog sprememb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki sicer velja od leta 2012, a ga je s ciljem učinkovitejšega boja proti pridobivanju premoženja nezakonitega izvora treba prenoviti. V primeru instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora – nasprotno od klasične kazenske zaplembe protipravno pridobljene premoženjske koristi v okviru kazenskega postopka – velja obrnjeno dokazno breme. V tem primeru je torej toženi tisti, ki mora pojasniti izvor svojega premoženja z zakonitimi prihodki. Šteje se, da je premoženje nezakonitega izvora, če obstaja nesorazmerje med dohodki in premoženjem in če ni mogoče dokazati, da je pridobljeno na pošten način. Po tem zakonu se torej lahko odvzame premoženje, za katero se domneva, da izvira iz kriminalne dejavnosti, a ni vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.
Nižanje praga za začetek preiskave
Po zakonu se finančna preiskava zdaj začne, če tožilstvo v predkazenskem ali kazenskem postopku posumi, da nekdo razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, katerega vrednost presega 50.000 evrov. Na ministrstvu so predlagali, da bi se prag za uvedbo postopka znižal na 10.000 evrov. Kot so obrazložili, se je v praksi izkazalo, da je spodnji prag 50.000 evrov določen previsoko (tudi v primerjavi z drugimi državami, ki imajo bistveno višji bruto domači prihodek), saj je na tak način onemogočeno preiskovanje premoženja pod to vrednostjo v lasti obdolženca brez vsakršnih zakonitih prihodkov.
Na vrhovnem državnem tožilstvu se strinjajo, da bi znižanje praga za uvedbo finančnih preiskav lahko vodilo do večjega števila teh preiskav. »Vendar mora biti prag določen tako, da omogoča učinkovito zasledovanje cilja zakona, hkrati pa ostaja realen z vidika uspešnosti postopkov odvzema premoženja,« pravijo in dodajajo, da je zato po njihovem mnenju ustrezen prag 30.000 evrov, ki je tudi vključen v zadnji predlog, ki je v fazi ponovnega strokovnega usklajevanja.
Sumljivo premoženje se v postopku začasno zavaruje, v primeru potrditve, da je nezakonito pridobljeno, pa se odvzame. Do danes je bil po podatkih specializiranega državnega tožilstva na podlagi tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora pravnomočno dosojeni znesek 1,95 milijona evrov.
Upoštevalo se bo tudi trošenje
Pomembnejša novost predlagane novele je tudi, da se bodo pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevali tudi odhodki. Upoštevalo se bo torej tudi, koliko je nekdo v določenem obdobju trošil. Če ima nekdo na primer nizke prijavljene dohodke, a je v tem obdobju na primer zgradil hišo ali najel drago vozilo, bo tudi za to premoženje obstajal sum, da je nezakonito pridobljeno.
Takšen predlog sledi ustaljeni praksi dela Finančne uprave RS (Furs), ki z vidika obdavčitve v okviru finančne preiskave najprej ugotavlja sum neprijavljenih prihodkov, v primeru potrditve suma pa postopa v skladu z določili zakona o davčnem postopku. Furs pri tem ugotavlja razkorak med napovedanimi dohodki in dejanskim premoženjskim stanjem ali porabo davčnih zavezancev. Davčni nadzori potekajo na podlagi prejetih prijav državnih organov ali drugih prijaviteljev, iz prejetih podatkov na podlagi mednarodne izmenjave podatkov, na podlagi informacij v medijih oziroma druge lastne zaznave. Upoštevajo se vse evidence, informacije, izjave in listine, ki dokazujejo dejansko stanje. Če ugotovijo, da fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, se davek od nenapovedanih dohodkov odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine (33 odstotkov) od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je znatna obdavčitev.
Od leta 2022 do danes 33 nadzorov
V postopku Furs zavezanca seveda pozove k predložitvi prijave premoženja, kjer lahko poda pojasnila oziroma pojasni izvor svojega premoženja in izvor sredstev za svojo porabo, ki po podatkih davčnega organa presega napovedane dohodke. Če zavezanec izvor premoženja pojasni oziroma vir dohodka ugotovi že Furs sam, ga obdavči na način, kot je predviden za določen dohodek. Hkrati ga oglobi zaradi neprijave oziroma v primeru, da znesek davka od neprijavljenih dohodkov doseže 50.000 evrov v obdobju dvanajst zaporednih mesecev, vloži kazensko ovadbo zaradi znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve. V postopkih odmere davka od nenapovedanih dohodkov pa se vrsta dohodka ne ugotavlja, saj gre za nepojasnjene dohodke.
Na Fursu pravijo, da so od leta 2022 do sedaj opravili 33 nadzorov in odmerili davek od nenapovedanega premoženja v znesku 2,5 milijona evrov. V primeru suma, da gre za protipravno pridobljeno premoženje, Furs vloži kazensko ovadbo. Furs intenzivno sodeluje tudi v finančnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z določili zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Finančno preiskavo državni tožilec v praksi večinoma sicer odredi na predlog policije, saj je prav policija tista, ki ob izvajanju finančnih preiskav prva prepozna primere, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Predlaga jo lahko tudi Furs, urad za preprečevanje pranja denarja ali komisija za preprečevanje korupcije.
