Potem ko so slovenska gospodinjstva letos spomladi ostala brez subvencij Eko sklada za sončne elektrarne, je prejšnja vlada obljubila, da bo zagotovila dodatna sredstva in s tem objavo novega poziva za subvencije. A ta do danes še vedno ni bil objavljen. »Spomladi je bil nov razpis obljubljen v jeseni, sedaj pa še vedno ni nobenih novic,« se nam je pritožila bralka (njeno ime hranimo v uredništvu). »Ne vem, ali moram s postavitvijo male sončne elektrarne počakati do novega razpisa oziroma ali bo možno subvencijo uveljavljati tudi za nazaj,« je izpostavila in dodala, da s pristojnega ministrstva za infrastrukturo glede tega ne dobi odgovorov.
Po mesecih negotovosti za investitorje so se pred dnevi na Eko skladu vendarle oglasili z objavo novice o novih spodbudah za sončne elektrarne. »Vlada RS je sprejela spremembo odloka o porabi sredstev podnebnega sklada, skladno s katero bo na voljo dodatnih 10 milijonov evrov za spodbude za sončne elektrarne za samooskrbo« so zapisali na spletni strani.
Prednost elektrarne s hranilniki
Nov javni poziv naj bi predvidoma objavili konec letošnjega leta. Takrat bodo po navedbah Eko sklada znani tudi natančni pogoji javnega poziva, torej kdo bo upravičenec, kolikšna bo višina spodbude in podobno. Finančne spodbude bodo sicer tudi tokrat namenjene naložbam v namestitev sončnih elektrarn za samooskrbo, pri tem pa bodo imele prednost naprave z vgrajenimi hranilniki oziroma baterijami. Dodatno so nam na Eko skladu povedali še, da bo subvencije predvidoma mogoče uveljavljati tudi za nazaj – torej tudi za male sončne elektrarne, ki so jih ljudje postavili v času od zaprtja prejšnjega poziva, ko subvencij ni bilo na voljo.
To so nam potrdili tudi na ministrstvu za infrastrukturo. »Nov javni poziv bo vključeval tudi investicije v naprave za samooskrbo, ki so že izvedene, zato bodo upravičenci vsi, ki so investicijo izvedli po zaprtju zadnjega poziva in ki bodo investicijo izvedli v času novega javnega poziva,« so dejali. Višina posamezne subvencije bo po navedbah infrastrukturnega ministrstva tokrat znašala največ 600 evrov za naprave za samooskrbo brez hranilnika, medtem ko bo za naprave s hranilnikom subvencija višja, a se njen znesek še usklajuje. »Predvidena višina sredstev za nepovratne finančne spodbude je devet milijonov evrov za samooskrbo in milijon evrov za samooskrbo s hranilnikom električne energije,« so še dodali na ministrstvu.
Z novim sistemom višje subvencije?
Naslednji javni poziv za nepovratne finančne spodbude se bo tako še izvajal na Eko skladu, potem pa se bo dodeljevanje nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo preselilo na Center za podpore na Borzenu. Tam bodo spodbude podeljevali v skladu z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki predvideva drugačen sistem samooskrbe kot trenutni energetski zakon. Kakšna je razlika? »Star sistem temelji na tako imenovanem netiranju, pri katerem se v obdobju enega leta poračuna proizvodnja glede na porabo na določenem prevzemnem mestu. Postavke, ki so na računu v kilovatnih urah, se plača le za presežek prevzete energije,« nam je pojasnil direktor Borzena Borut Rajer. V novem sistemu medtem netiranja, vsaj v segmentu omrežnine, ni, kar pomeni, da se omrežnina obračuna za celotno prevzeto energijo. Glede same energije pa zakon predvideva, da se dobavitelj in samooskrbni odjemalec sama dogovorita o trajanju obračunskega obdobja in načinu obračuna dobavljene elektrike.
Zaradi spremembe pravil pri obračunavanju se mnogi bojijo, da bo samooskrba z novim sistemom postala dražja in manj zanimiva. Kako se bodo temu prilagodile subvencije? »Glede na spremenjene okoliščine pričakujemo, da bodo subvencije relativno višje, treba pa je rešiti še nekaj vprašanj, med drugim opcijsko netiranje energije s strani dobaviteljev, ki je izjemno pomemben element v ekonomiki,« pravi Rajer. Podobno je na nedavni predstavitvi posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta dejal tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer: »Računam na to, da bo povračilna doba pri novem sistemu še vedno primerljiva. Cilj povračilne dobe sedem do osem let mora biti še vedno dosežen.«
Vlada je sicer z interventnim zakonom na področju energije rok za vključitev v sistem samooskrbe po starih pravilih obračunavanja podaljšala do konca leta 2024. »Končni odjemalci se lahko vključijo v sistem net-meteringa, če distribucijskemu operaterju podajo vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023 in jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po energetskem zakonu,« so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu.
