V skladu z novo pokojninsko reformo so pri uskladitvi v 50 odstotkih upoštevali rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Po podatkih Statističnega urada se je povprečna bruto plača v lanskem letu zvišala za 5,9 odstotka, povprečna rast cen življenjskih potrebščin pa je bila 2,4 odstotka. Seštevek obeh delnih rasti zaokroženo na eno decimalko pa znaša 4,2 odstotka.
Kaj pomeni uskladitev za vaš žep?
Pri preračunih pokojnin po zadnji 4,2-odstotni redni uskladitvi se bodo zneski v letu 2026 opazno spremenili.
Najnižja pokojnina, ki predstavlja spodnji prag za upokojence z najnižjimi prejemki, je pred uskladitvijo znašala 365,7 evra, po njej pa dobrih 381 evrov. Zagotovljena oziroma zajamčena pokojnina za tiste, ki so dopolnili polno delovno dobo, se je konec januarja z dosedanjih 781,94 evra dvignila na 785 evrov, po uskladitvi pa na skoraj 818 evrov.
Pri ostalih zneskih, ki so predmet splošne uskladitve, bo dvig pri pokojnini v višini 500 evrov znašal 21 evrov, kar pomeni novo izplačilo 521 evrov.
Upokojenec, ki trenutno prejema 800 evrov, bo po novem dobil 33,6 evra več, njegova nova pokojnina pa bo znašala 833,6 evra.
Pri okroglem znesku 1.000 evrov povišanje nanese 42 evrov, kar skupaj zviša mesečni prejemek na 1.042 evrov.
Za tiste z višjimi pokojninami, na primer v višini 1.200 evrov, se bo znesek povečal za 50,4 evra na končnih 1.250,4 evra, pri pokojnini 1.500 evrov pa bo povišanje znašalo 63 evrov, kar pomeni novi znesek 1.563 evrov. Vsi upokojenci bodo ob februarskem nakazilu prejeli tudi poračun za mesec januar.
Današnja seja sveta Zpiza je bila sicer konstitutivna. Zato so najprej potrdili mandate novim članom 27-članskega sveta. Za predsednico sveta so izvolili Frančiško Ćetković, za namestnico predsednice pa Ano Jelančič.