Slogan opominja, da zgodnja diagnoza ni le medicinski dogodek, ampak priložnost za zgodnje zdravljenje, načrtovanje prihodnosti, podporo družini, ohranjanje samostojnosti in višjo kakovost življenja. Vsak izgubljeni mesec lahko pomeni izgubljene možnosti, vsaka pravočasna diagnoza pa več časa in izbire za bolnika. Ta naj zato ne čaka, da bo njegovo prihodnost oblikovala bolezen, ampak naj poskrbi, da bo sodeloval pri oblikovanju prihodnosti skupaj s strokovnjaki, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Dostopna in pravočasna pomoč
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je medtem opozorila, da morajo biti osebam z demenco zagotovljeni ustrezna zdravstvena in socialna oskrba, spoštovanje dostojanstva in osebne svobode ter možnost sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje.
"Od svojcev ne moremo pričakovati, da bodo z lastnim časom, zdravjem in finančnimi sredstvi zapolnjevali vrzeli v sistemu. Država mora zagotoviti dostopno in pravočasno pomoč ljudem z demenco ter ustrezno podporo njihovim bližnjim," je v sporočilu poudarila varuhinja. Pristojne poziva k nadaljnjemu razvoju ustreznih oblik oskrbe, zagotavljanju zadostnega in usposobljenega kadra, boljšemu sodelovanju zdravstvenega in socialnega sistema ter učinkovitejši podpori svojcem.
Razvoj zdravil in zdravljenje
Evropska agencija za zdravila (EMA) je po biološkem zdravilu lekanemab kot drugo zdravilo za zdravljenje zgodnje faze alzheimerjeve bolezni že odobrila tudi donanemab. Obe zdravili sta po strokovnih ocenah dokazano učinkoviti, a primerni le za natančno določene bolnike. Bolezen omilita, ozdravita pa je ne. Pilotno zdravljenje z lekanemabom se bo po napovedih čez nekaj mesecev začelo v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru.
Večji del bolnikov oz. približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo medtem še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej, ko je nujna zelo dobra in dostopna postdiagnostična podpora. S tovrstno obravnavo želijo aktivno podaljšati obdobje, v katerem bolnik lahko živi čim bolj kakovostno, varno in samostojno.
Opredelitev dejavnikov tveganja
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja nastanka demence. V skladu z novo opredelitvijo je treba poskrbeti za dobro urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Hkrati je treba paziti na telesno težo, se redno telesno gibati, opustiti kajenje in omejiti pitje alkohola.
Poleg tega je treba paziti, da imamo v primeru težav z vidom ustrezne pripomočke za vid, v primeru težav s sluhom pa ustrezen slušni aparat. WHO hkrati poudarja pomen, ki ga imata socialna in miselna aktivnost. Pomembno je namreč, da so možgani tudi v poznejših letih čim bolj zaposleni. Onesnaženost zraka glede na nove smernice škodljivo vpliva na razvoj demence.
Na področju prehrane WHO svetuje mediteranski način prehranjevanja, ki vsebuje veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine in rib, oreščkov in jagodičevja.
Znaki demence
Med prvimi desetimi znaki demence so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe in upad intelektualnih sposobnosti. Prav tako k njim sodijo nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Osebe z demenco imajo pogosto tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavljajo se tudi spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapirajo se vase in se izogibajo družbi.
V Ljubljani bo danes potekala nacionalna konferenca o demenci, ki jo pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z JADE Health. Prav tako bodo ponekod potekali sprehodi za spomin.
V Sloveniji je ljudi z demenco več kot 47.000, v svetu pa več kot 55 milijonov.