Golobovi, ki si želijo kot prvi po Janezu Drnovšku še drugič zapored priti na položaj, s katerega bo lahko sestaviti vladno koalicijo, so za svoj volilni štab znova izbrali ljubljansko Cvetličarno. Tam so pred štirimi leti dočakali veliko zmago, ki jim je s 410.769 osvojenimi glasovi prinesla zgodovinskih 41 poslanskih sedežev. Po 99 odstotka preštetih glasov je Gibanje Svoboda osvojila 29 mandatov oziroma enega več od SDS. Je pa stranki Roberta Goloba zagodla povolilna matematika. SD in Levica namreč nista imeli najbolj uspešnega večera.
Golob je okoli 22.30 nagovoril navzoče v Cvetličarni. Zahvalil se je volicem in poudaril, da ponovitev mandata ni samoumevna. Napovedal je naporna pogajanja za sestavo koalicije in izpostavil, da se stranka ne bo pogajala glede suverenosti.
Ob najavi rezultata Svobode okoli 21. ure je bilo v dvorani čutiti veselje, čemur je ob razgrnitvi prvih obrisov rezultatov dosedanjih partneric SD in Levice sledilo nekaj zatišja. Trenutno namreč kaže na to, da bo treba sesti za mizo tudi s kakšno stranko iz desnosredinskega venčka. Ena izmed ugank je zagotovo stranka Resnica.
“Takšna situacija se je pravzaprav napovedovala, žal mi je, da je tako," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. "Predvsem svetovne razmere so neugodne, predvsem glede na politiko Donalda Trumpa v zadnjem letu in pol. Slovenija bi morala biti v tem kontekstu močna. Sestavljanje koalicije bo zelo težko, sploh ker ta čas, kot rečeno, glede na razmere potrebujemo močno vlado.”
Boštjančič bi želel koalicijo s 50 sedeži ali več in dodaja glede potencialnega povezovanja čez pol: “Na nek način se bo v teh pogajanjih pokazala državotvornost drugih strank. Jutri je dan po volitvah, ko bodo morale tudi te manjše stranke pokazati, da jim je mar za državo.”
Grah: Mogoče smo razvajeni zaradi rezultata 2022
Generalni sekretar Svobode Matej Grah je glede možnosti povolilne matematike, ki se je izrisala, dejal: »Malo za šalo, malo zares: mogoče smo vsi v Svobodi razvajeni zaradi rezultata leta 2022. Ampak verjamem, da ko bodo znani uradni rezultati, bo jasno, da smo znova dosegli izjemen rezultat. To, da v Sloveniji zmagaš po dokončanem štiriletnem mandatu, ni samoumevno. Verjamem, da bomo znova skupaj plesali in nato pod svobodnim soncem šli domov.«
Pojasnil je, da namerava stranka v tednu, ki prihaja, v skladu z napovedmi ponuditi sodelovanje v ključnih točkah vsem strankam, ki so se uvrstile v DZ, razen SDS. »Potem pa bomo videli, ali se lahko uskladimo glede glavnih treh točk, to je okoli stanovanj, gospodarstva in mladih. Verjamem, da ne bo problem sestaviti močne vlade tudi za naslednja štiri leta. Imamo pa tudi dovolj časa, da v miru stečejo pogovori.« Glede na to, da se kaže možnost mešane vlade oziroma tega, da bo treba za oblikovanje vladne koalicije potencialno pritegniti še koga na desnici, se zastavlja vprašanje, kakšni kompromisi bodo potrebni. In ali utegnejo podirati dosedanje delo vlade. »Tudi v tem mandatu smo imeli z obema koalicijskima partnericama marsikdaj različna mnenja, ampak predsednik Golob je vodil to vlado predvsem na skupnih točkah. Verjamem, da bomo skupne točke našli tudi v prihodnji koaliciji in da se ne bomo preveč spotikali tam, kjer imamo različna mnenja.«
S kom v koalicijo?
Podpredsednik stranke Matej Arčon se je v izjavi za Pop TV zahvalil volilcem za udeležbo ter izrazil »izjemno hvaležnost« vsem, ki so namenili podporo Svobodi in v stranki ter njenem programu prepoznali, da je to pot prihodnosti in da bodo lahko še naprej izvajali projekte, kot so si jih začrtali v tem mandatu.
Na vprašanje, koga bodo v stranki najprej poklicali glede oblikovanja morebitne koalicije – stranko Resnica ali Demokrate Anžeta Logarja –, pa je Arčon odgovoril, da je najprej treba počakati na končne rezultate.
Negativna kampanja
Poslanec Lenart Žavbi, ki je kandidiral v okraju Moste - Polje 2, je bil zadovoljen z volilno udeležbo. »To pomeni, da je demokracija v Sloveniji še kako živa, in mislim, da je velika večina teh glasov namenjena obrambi demokracije.« Dodal je, da je bil sam osebno ogromno na terenu in da je vsak del Ljubljane lep, delati kampanjo v prestolnici pa je vedno prijetno. »V Ljubljani ni bilo nobenih mrtvih živali in provokacij, verjetno si ljudje znajo razložiti, zakaj.« Na vprašanje, kaj bi izpostavil v kampanji v pozitivnem smislu: »Ni veliko pozitivnega glede same kampanje. Šokiran sem nad veleizdajo Janše in SDS. To je precedens brez primere, v pozitivnem smislu pa me je presenetil odnos sokandidatov iz koalicije.«
Bivši minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je prav tako komentiral, da je bila kampanja vsebinska, a tudi ena najbolj umazanih doslej v zgodovini države. »Je pa imela naša stranka odgovore na vsa podtikanja. Verjamem tudi, da bodo organi pregona kot doslej vse preiskali.« Na podvprašanje, ali se morajo pristojni iz te situacije kaj naučiti in naslednjič ukrepati še hitreje, pa: »Dezinformacijske kampanje so povsod po Evropi problem in varnostno tveganje, še posebno ob robu volitev. Slovenija ima prvič izkušnjo s takšno kampanjo v takšnem obsegu, verjamem pa, da je to šola tudi za notranje ministrstvo, še posebno pa policijo.«
O umazani kampanji je govorila tudi predsednica podmladka GS Nika Podakar, ki je kandidirala v okraju Kranj 3. »Mi smo si želeli vsebinsko razpravo, namesto tega smo med drugim prejemali tudi ocene našega videza, Janša se je obregnil tudi ob moj videz. Mene to ni prizadelo, jaz grem naprej, jaz sem unikat, rada se imam takšna, kot sem. Moje sporočilo drugim je zato: imejte se radi takšne, kot ste.« Bi se morala družba, vključno z mediji, odločneje odzivati na takšen izključujoč diskurz? »Zagotovo, gre tudi za poraz družbenih omrežij, kjer lahko vsak zapiše, kar želi. Pod mojimi objavami na facebooku in tiktoku so zelo grdi komentarji. Želela bi si, da se to ostreje obsodi.«
Kakšen precedens predstavlja ta kampanja?
»Mislim, da nam je uspelo ljudi prepričati, da smo v štirih letih naredili veliko dobrega zanje, sploh na strani kakovostnih javnih storitev, na strani napredne Slovenije in na strani človekovih pravic,« je prepričana Sara Žibrat, ki je za ponoven poslanski mandat kandidirala v Ljutomeru. »Ljudje so danes odločali o dveh zelo različnih vizijah države, pri čemer pa mi predstavljamo Slovenijo prihodnosti, neka druga stran pa se vrača v preteklost.«
Blaž Juren, eden najvidnejših članov podmladka Svobode, ki je prvič kandidiral za poslanca, in sicer v okraju Vič - Rudnik 4, je dejal: »Skrbi me, kakšen precedens ta kampanja pomeni za naprej. Sam kot predstavnik mlajše generacije sicer razumem, da politika ni popolna, saj nikoli ni bila, ampak da je vsaj normalna. Bojim se tega, da bi tovrstno dogajanje odvračalo mlade od politične participacije.«
S tega vidika je sicer Juren zelo ponosen, da so v Svobodi gradili kampanjo na pozitivi, na uspehih in samokritiki. »Nihče ne trdi, da je bilo vse narejeno popolno. Je pa dejstvo, da je bilo narejenega marsikaj, česar se desetletja prejšnje vlade niso lotile,« je poudaril. Izpostavil je tudi in predvsem ukrepe za mlade, saj meni, da je bilo za študente narejenega ogromno, od zagotovitve sredstev za gradnjo stanovanj, višanja subvencij za bone do gradnje študentskih domov. Juren je sicer še študent na ljubljanski FDV, kjer zaključuje študij mednarodnih odnosov. Bi izvolitev za poslanca njegovo življenje obrnila na glavo? »Ne preveč, ker se bližam koncu študija in bi lahko brez problema prenesel znanje s faksa in dobro opravljal funkcijo poslanca.«
V štabu Svobode se tudi dobro je. Ponudba je pestra, prisotni se krepčajo z mini burgerji, puranjimi fingersi, tortelini s skuto in špinačo, zelenjavnim kišem, cezarjevo solato, maslenimi krutoni, tatarskim biftekom in roastbeefom. Pa tudi popečeno zelenjavo in veganskim čilijem.
V turbulentni kampanji dohiteli SDS
Svobodi je sicer po zadnjih, petkovih objavah meritev kazalo bistveno bolje kot pred pol leta. Spomnimo: potem ko smo še jeseni lani ob branju javnomnenjskih anket ugotavljali, kako je zaostanek Gibanja Svobode za SDS bržkone prevelik, da bi lahko Golobova stranka dosegla relativno zmago na volitvah v DZ, se je izkazalo, kako nenapovedljiva je politika.
Naporna kampanja, naporen mandat
Stranka ima za seboj težak prvi mandat, ki pa ji ga je, v nasprotju z nekaterimi drugimi levosredinskimi vladami, vseeno uspelo pripeljati do konca in do rednih volitev. Ni ji bilo lahko, tudi zaradi manevrov opozicije, ki so svoje namere pokazali že takoj po volitvah leta 2022, ko so v DZ že na prvi dan nastopa nove oblasti vložili kopico zakonov, nato pa sklicali še nekaj referendumov, med drugim tistega glede zakona o vladi, kar je v nekaterih ozirih pomembno zavrlo delo koalicije Svobode, SD in Levice. Številne pretrese je v času mandata trpela tudi Golobova ministrska ekipa, vlado je namreč zapustilo enajst ministrov, kar devet iz kvote Gibanja Svoboda.
Med največje dosežke si Svoboda skupaj s premierjem šteje uzakonitev obvezne božičnice, projekt dolgotrajne oskrbe, izpeljavo pokojninske reforme in plačne reforme javnega sektorja ter sprejem zakonodaje, ki bolje razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Črnih pik z aferami – recimo neslavno zgodbo v povezavi s propadlim referendumom o drugem bloku krške nuklearke – in recimo neizpeljano davčno reformo na čelu po drugi strani tudi ni manjkalo. Končno besedo pri oceni dela pa imajo seveda kot vedno volilci.
V štab GS je zvečer prišel tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Četrt na deveto pa je v štab s partnerjem prispela še predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
