Poslanci so v državnem zboru z navadno večino potrdili tako bistvene ugotovitve kot kontroverzne sklepe preiskovalne komisije v zvezi z aretacijo ruskih vohunov. Med potrjenimi sklepi sta tudi kazenska ovadba zoper nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in začetek postopka za odvzem dostopa do tajnih podatkov nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar. Slednje bi lahko pomenilo, da se bivša ministrica ne bi mogla vrniti v policijske vrste. Predsednika vlade Roberta Goloba je komisija, ki jo vodi poslanec njegove stranke Aleš Rezar, z vmesnim poročilom tako razbremenila obtožb o vplivanju na datum aretacije, o čemer sta za zaprtimi vrati pred komisijo spregovorila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Goloba sta sicer obremenila, da je predlagal direktorju Sove Jošku Kadivniku, naj aretacijo prestavi z načrtovanega 28. novembra na 5. december 2022. Razlog? Da ne bi zasenčila takratnih referendumskih izidov.
Ob razpletu dogodkov se vse bolj kaže, da so v največji koalicijski stranki preiskovalno komisijo o morebitnih vplivih politike na delo policije izrabili, da bi zaščitili predsednika vlade Goloba, ki se brani hudo obremenjujočih očitkov vmešavanja v kadrovske procese v policiji. Zoper njega je bila vložena kazenska ovadba policije, s katero se trenutno ukvarja specializirano državno tožilstvo, proti Golobu pa poteka tudi postopek pred komisijo za preprečevanje korupcije. Pri ščitenju premierja so Svobodi nazadnje asistirali tudi v SD in Levici, čeprav so imeli neuradno pomisleke prav zaradi zgoraj omenjenih sklepov. V sredo se recimo v znak protesta niso udeležili seje državnega zbora, na kateri je potekala razprava o zadevi.
Šteli so samo glasovi proti
Kako visok utegne biti račun za zlorabo preiskovalne komisije in nenačelno, taktično glasovanje v imenu miru v koaliciji, bomo šele videli. Po sprejetju sklepov v državnem zboru se je že oglasil Luka Švab, odvetnik Tatjane Bobnar: »S stranko bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito njenih temeljnih človekovih pravic, ki so ji bile, tako kot tudi Boštjanu Lindavu, kršene v tem po našem mnenju montiranem in maščevalnem postopku komisije, z vmesnim poročilom, polnim manipulacij in neresnic. Prav tako bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za ugotavljanje odgovornosti vpletenih. Danes so bila načela pravne države, na katera se vsi tako sklicujejo, grobo poteptana.« Pravni boj je napovedal tudi Boštjan Lindav, ki je glede današnjega dogajanja v DZ dejal, da »predstavlja zaključek prvega polčasa procesa, ki so ga zaznamovale procesne zlorabe, neobjektivnost in kršenje temeljnih pravic«.
Razkriti tajni podatki
Zadeve so na papirju vse prej kot nedolžne, delo komisije je namreč prepredeno s spornimi potezami. Leta 2023 je recimo preiskovalna komisija, ko jo je še vodil poslanec Svobode Miha Lamut, brez posveta z drugimi člani komisije direktorju Sove Jošku Kadivniku omogočila dostop do tajnega pričanja Lindava in Bobnarjeve. Preiskovalna komisija pod vodstvom Aleša Rezarja je nato Kadivnika zaslišala šele spomladi 2024. »Še nezaslišana priča se je torej prej seznanila z vsebino zapisnika zaprtega dela komisije, kot sva imela možnost videti ta zapisnik midva s stranko, kar je popolnoma nedopustno in po moji oceni nezakonito,« poudarja odvetnik Luka Švab.
Nadalje preiskovalna komisija kljub številnim pozivom sploh ni zaslišala predsednika vlade, na katerega letijo resni očitki. Ker morajo priče pred komisijo izpovedati resnico, saj jim v nasprotnem primeru grozi kazenska ovadba, ne manjka ocen, da je prav to razlog za Golobovo izogibanje pričanju. Nadalje je bilo Rezarjevo poročilo v zadnjih dneh na tnalu, saj da so v njem javno objavljeni vsi ključni podatki, ki jih je Lindav povedal za zaprtimi vrati, zaradi česar je bivši šef policije ocenil, da bi morali organi pregona po uradni dolžnosti začeti postopek proti poslancu Svobode. Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v sredo prav zato, ker naj bi poročilo vsebovalo tajne podatke, celo predlagala umik razprave in glasovanja za nedoločen čas. Njen predlog je bil zavrnjen. Rezar vztraja, da ni razkrival tajnih podatkov.
