Na prvi seji skupnega odbora državnega zbora in tudi na petkovi izredni seji DZ bi morali poslanci obravnavati predlog sprememb zakona o vladi, vendar se to ne bo zgodilo. Svoboda, ki je predlog vložila, ta pa je predvideval, da bi se število ministrstev z 20 zmanjšalo na 16, ga je namreč tik pred obravnavo na seji skupnega odbora DZ umaknila.
V stranki so odločitev utemeljili z razmerji moči, ki so se pokazala na prvi izredni seji državnega zbora. »Na seji se je jasno pokazalo, kdo tvori novo koalicijo in kdo je prevzel ključne vodstvene položaje v parlamentu,« so dejali in dodali, da ne želijo ovirati oblikovanja vlade in da naj zakon pripravi tista politična opcija, ki jo bo tudi sestavila. Spomnimo, leta 2022 je sicer tedaj največja opozicijska stranka SDS z manevri okoli zakona o vladi kar za osem mesecev blokirala imenovanje Golobove vlade v polni sestavi. Prav zato so v Svobodi včeraj dejali, da »v nasprotju s SDS in NSi v prejšnjem mandatu ne bomo ovirali oblikovanja vlade v sestavi, kot si jo je zamislila nova koalicija«. Je pa poslanska skupina SDS kmalu po tem, ko je Svoboda umaknila svoj predlog, po skrajšanem postopku vložila svoje spremembe zakona o vladi.
S predlogom zakona predvidevajo, da se število ministrstev z 19 zmanjša na 14. SDS tako predlaga ministrstvo za finance, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ministrstvu za okolje bi znova pripojili tudi prostor, ministrstvu za notranje zadeve bi pripojili javno upravo, ministrstvu za infrastrukturo pa energetiko. V enem ministrstvu bi združili lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tudi področje izobraževanja bi iz dveh znova združili v eno ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi - ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ob tem ohranjajo tudi ministra brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu. Po njihovih navedbah bo zmanjšana organizacijska struktura ministerstev prinesla pozitivne posledice za zagotavljanje večje učinkovitosti in racionalizacije dela državne uprave - zmanjšanje njenih stroškov in povečanje njene učinkovitosti. Glede na predlog se ukinja ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Četrta Janševa vlada že maja?
Čeprav je po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se v pogovorih še ni izkazala zadostna večina 46 glasov za izvolitev mandatarja, pa predsednik DZ in prvak Resnice Zoran Stevanović meni, da bi mandatarja lahko izvolili že v prvem krogu. Kot je dejal po seji kolegija, ne zato, ker bi bil »nekdo toliko sposoben sestaviti vlado, kakor se je drugi izkazal za nesposobnega«. Pravi, da bi sicer težko rekel, da je Resnica že sprejela odločitev o podpori mandatarskemu kandidatu, ker te možnosti ni ponudil še nihče. Bodo pa podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, potrebnim za izvolitev, oziroma sestavi vlade in se bo približal programskim izhodiščem stranke, je napovedal. Stevanović sicer vztraja, da v vlado z Janšo zagotovo ne gredo, ker da so se zavezali, da z njim ne bodo koalicijsko sodelovali.
Po nekaterih neuradnih informacijah iz političnega ozadja pa so pogovori med desnimi strankami o sestavi nove vlade intenzivni in bi končni dogovor lahko dosegli že v prihodnjih dneh. V tem primeru bi glasovanje o mandatarju lahko sledilo že hitro po prvomajskih praznikih, kmalu zatem pa tudi imenovanje četrte Janševe vlade. Kljub temu v desnih strankah zatrjujejo, da uradnih pogovorov o sestavljanju vlade ni. Poslanec SDS Danijel Krivec pa je v torek dejal, da se »stvari odvijajo tam, kjer se morajo, ne pred mediji, ne pred javnostjo, in to je edino pravilno«.
Kdo bi lahko bili novi ministri?
Ob tem se v javnosti že pojavljajo neuradne informacije o možni sestavi nove vlade. Kot je poročala oddaja 24 ur, naj bi razrez ministrstev predvideval osem resorjev za SDS, pet za trojček NSi, SLS in Fokus ter tri za Demokrate, medtem ko naj Resnica v vlado ne bi vstopila, temveč bi jo podpirala od zunaj.
Po teh informacijah naj bi se za posamezne resorje pojavljala predvsem že znana imena. Ministrstvo za finance bi lahko ponovno vodil Andrej Šircelj, infrastrukturno ministrstvo naj bi prevzel Zvone Černač, z resorjem za okolje pa povezujejo Aleša Hojsa. Med možnimi kandidati se omenjajo še Tone Kajzer za zunanjega ministra in Žan Mahnič za obrambni resor. V okviru NSi in partnerskih strank naj bi Jerneja Vrtovca omenjali za področje energetike ali gospodarstva, Janeza Ciglerja Kralja pa za ministrstvo za delo. Po poročanju 24 ur naj bi na ministrsko mesto računala tudi predsednica SLS Tina Bregant. Medtem naj bi Demokrati lahko dobili tri resorje. Njihov predsednik Anže Logar naj bi si želel vodenja notranjega ministrstva, kar naj bi bilo po navedbah 24 ur povezano tudi z napovedmi stranke o boju proti korupciji. Vse navedeno za zdaj ostaja neuradno, saj v strankah javno poudarjajo, da pogovori o sestavi vlade ne potekajo ali pa da o njih ne bodo govorili. x