Mateja Čalušić je pred letom dni povsem nepričakovano postala enaindvajseta ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji oziroma petnajsta oseba na tem položaju, če upoštevamo, da so nekateri ministrovali v več različnih vladah. In če se bo kdo od njih vpisal v zgodovino, bo to prav gotovo Mateja Čalušić. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ji namreč vodita državna sekretarka Eva Knez, ki namesto nje hodi tudi v Bruselj na svete kmetijskih ministrov, in politkomisar Brane Golubović. Ministrici v veliki tajnosti in naglici pišejo tudi nove zakone in spreminjajo stare. Kar pravljičnih sedem jih bo namreč MKGP hkrati poslalo v javno obravnavo. Pet (tri nove zakone in dve noveli) jih je včeraj, še dva naj bi sledila danes. Vsem je skupno to, da jih ni ministrstvo poprej usklajevalo z nikomer – niti s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), ki ima v 4. členu zakona, s katerim jo je pred četrt stoletja ustanovila država, med nalogami med drugim zapisano: zbornica daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva; spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo …

Kmetijski svetovalci se vračajo pod ministrstvo

Prišepetovalci ministrice Mateje Čalušić so v popolni tajnosti povsem na novo spisali tudi zakon o kmetijstvu, ki je neke vrste ustava za to področje. Za novi zakon so se odločili zato, ker je veljavni zaradi enajstih dopolnitev (dve je že prvo leto vodenja vlade prispevala sedanja koalicija) “postal težko razumljiv in nepregleden, tudi notranje ni več skladen”. Ključna sprememba, ki bo zagotovo dvignila največ prahu, je načrtovana selitev kmetijske svetovalne službe z zbornice nazaj na ministrstvo, kjer je kot organ v sestavi pod imenom Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva že bila do leta 2000, ko je začela delovati KGZS. Takrat so njene delavce prenesli na novoustanovljeno zbornico, kjer na uradu in v kmetijsko gozdarskih zavodih s sedeži v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju opravljajo naloge kmetijskega svetovanja.

Tako naj bi bilo le še do konca tega leta. Predlog novega zakona o kmetijstvu namreč predvideva vrnitev službe kmetijskega svetovanja na MKGP. Za ta namen nameravajo kot organ v sestavi ministrstva ustanoviti upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Ta naj bi edina izvajala naloge javne službe kmetijskega svetovanja. »Z novo ureditvijo želimo izboljšati kakovost storitev kmetijskega svetovanja, ki so namenjene nosilcem kmetijskih gospodarstev, članom kmetij in širši javnosti. Najpomembnejše med temi nalogami so svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike ter svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov. S tem se zagotovi tudi enoten pristop pri koordinaciji dela kmetijskih svetovalcev in prenosu njihovega znanja na terenu do uporabnikov. Do sedaj so te naloge izvajali v osmih samostojnih kmetijsko gozdarskih zavodih, zaradi česar je bilo enotnost izvajanja teh nalog težko zagotoviti,« med drugim piše v obrazložitvi zakonskih sprememb.

Kapitulacija zbornice?

Zaposlene, ki v KGZS in javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je zbornica, opravljajo naloge javne službe kmetijskega svetovanja, bo 1. januarja 2026 prevzelo MKGP oziroma novoustanovljena uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva. Imenovani bodo v uradniški naziv, razen če bodo opravljali delo na strokovno tehničnih delovnih mestih. S 1. januarjem 2026 bo država tako v zbornici kot tudi v njenih osmih zavodih postala lastnica premoženja, sredstev in obveznosti v deležu, ki se zdaj uporablja za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. Uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva bo od zbornice prevzela tudi dokumentacijo, arhivsko gradivo in evidence, ki se nanašajo na izvajanje kmetijske svetovalne službe. Novi zakon o kmetijstvu, če bo sprejet v predlagani obliki, zbornici tudi nalaga, da bo morala najkasneje do 1. marca 2026 z določbami tega zakona uskladiti sklepe o ustanovitvi in splošne akte kmetijsko gozdarskih zavodov, katerih ustanoviteljica je.

Velika verjetnost je, da bo kmetijska zbornica takrat prisiljena razglasiti kapitulacijo oziroma svoj konec. Srčika njenega delovanja je namreč kmetijska svetovalna služba. Če ji bodo odvzeli glavnino zaposlenih (vseh kmetijskih svetovalcev je okoli 330), velik del premoženja in tudi glavnino proračunskega denarja, praktično ne more obstati. Zbornični urad in zavodi za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja iz državnega proračuna na leto dobijo okoli enajst milijonov evrov in dodaten denar še za posamezne projekte in ukrepe. Če zbornici to odvzamejo, to najverjetneje pomeni njeno ukinitev.

Politično prerivanje

Takšen razplet je po tistem, ko je Janševa SDS po volitvah organov zbornice oktobra 2024 politično prevzela to največjo nevladno organizacijo kmetov, po svoje pričakovan. Z odvzemom kmetijske svetovalne službe ji Golobova Svoboda vrača politični udarec. Najkrajši konec bodo v tem prerivanju potegnili kmetje, saj ne bodo imeli nikogar več, ki bi se potegoval zanje. To spremembo bodo na lastni koži močno občutili tudi predstavniki društva Sloveski kmet, ki so si s stranko SDS razdelili vse ključne položaje v zbornici. Nekateri njihovi člani so tudi kmetijski svetovalci, ki se bodo morali z zbornice preseliti pod MKGP.

SDS, ki si je prilastila to kmečko organizacijo, in njenega predsednika Jožeta Podgorška, ki se je Janševi stranki pridružil prav zaradi velike sle po vodenju kmetijske zbornice, lahko pred njenim propadom reši zgolj to, da predlagani zakon o kmetijstvu ne bi dobil podpore v državnem zboru. Nad veliko naglico pri pisanju svežnja kar sedmih novih ali prenovljenih zakonov iz pristojnosti MKGP so se po naših informacijah namreč zgražali celo v vladajoči Svobodi, katere članica je tudi Mateja Čalušić.

Mnenje “Janševe” zbornice jih ne zanima več

Skrajni rok za oddajo pripomb na predlagani zakon o kmetijstvu je 14. marec, torej poldrugi mesec, za večino drugih zakonov, ki so prav tako v javni obravnavi, pa zgolj mesec dni ali še manj. V KGZS so za Dnevnik potrdili, da pri pripravi sedmih novih zakonov in zakonskih novel niso sodelovali.

“Obžalujemo takšen način priprave, kjer ključni deležniki nismo mogli sooblikovati vsebin. Ministrica Mateja Čalušić je na prvem srečanju z novim vodstvom KGZS novembra lani obljubila, da bodo v pripravo vključili tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, vendar se od predstavitve izhodišč to žal ni zgodilo,« so pojasnili v KGZS. Menijo sicer, da je legitimna pravica MKGP, da v javno obravnavo hkrati pošilja kar sedem zakonov. »Je pa neodgovorno do deležnikov, da je sočasno v obravnavi tako velik sveženj zelo kompleksne, zahtevne in obsežne zakonodaje. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zato predlaga, da se rok za podajanje pripomb podaljša na šestdeset ali celo devetdeset dni,” so še za Dnevnik dodali v zbornici.