Državni svet je konec oktobra izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, zato bodo morali danes poslanci državnega zbora o njem ponovno odločati. Kako bo glasovanje v DZ potekalo oziroma kakšen bo današnji izid, je pravzaprav nemogoče napovedati, saj predlog zakona, tako kot ves čas doslej, ponovno razdeljuje poslanske skupine. Svoboda bo zakon ponovno podprla. Vendar so v Levici in SD, po naših informacijah, na zadnji koordinaciji koalicijski partnerici Svobodi sporočili, da zakona ne nameravajo podpreti in da na njihove glasove ne more več računati. Neuradno naj bi tako v Levici zakonu nasprotovali, v SD pa naj bi bili na glasovanju vzdržani. To pomeni, da največji koalicijski stranki za potrditev zakona manjka vsaj sedem glasov. Svoboda naj bi se zato po pomoč obrnila na opozicijski stranki NSi in SDS. Po neuradnih, a verodostojnih informacijah naj bi vsaj tri glasove zagotovili v NSi, čeprav je poslanska skupina glede zakona razdeljena. Preostale štiri pa naj bi zagotovili iz vrst SDS, čeprav so ob prvem glasovanju dejali, da želi Svoboda s tem zakonom zgolj opraviti s podano koalicijsko zavezo ob začetku mandata. Prav tako naj bi v Gibanju Svoboda želeli dobiti glasove obeh predstavnikov manjšin.
Agresivno lobiranje obeh strani
Je pa v tem tednu potekalo še posebno agresivno lobiranje z obeh nasprotujočih si strani – tako predstavnikov zdravstvene stroke kot psihoterapevtov zunaj zdravstva. V torek so se pred državnim zborom sestali predstavniki civilnih iniciativ, društev in uporabnikov psihoterapevtskih storitev. Poslance so opozorili, da so pred odločitvijo, »ki lahko Sloveniji prinese ogromno prelomnico na področju duševnega zdravja«. Poudarili so, da bo zakon ljudem v stiski omogočil dostop do strokovne, brezplačne in varne psihoterapevtske pomoči, saj prvič uvaja regulacijo poklica. Opozorili so še, da trenutni sistem temelji predvsem na biomedicinskem pristopu, pri katerem so predpisani antidepresivi pogosto edino sredstvo, na kar naj bi kazali tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Alenka Mavec, vodja Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (DAM), je dejala, da »dostop do strokovnega in profesionalnega terapevta pomeni večjo varnost za posameznike, zmanjšanje dolgotrajnih posledic stisk in učinkovito podporo v najranljivejših trenutkih«. V društvu Altra, ki je najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, so opozorili na urgentno potrebo po dostopnosti in hitrem odzivu sistema. Kot so dejali, društvo sodeluje z vsemi akterji duševnega zdravja, tudi psihoterapevti, vendar se morajo kot zagovorniki v praksi »prebijati skozi močvirje« in raziskovati, ker njihovi uporabniki ne zmorejo sami preceniti, kdo je res usposobljen psihoterapevt.
Nasprotnega mnenja pa so predstavniki zdravstvene stroke, klinične psihologije, pediatrije, psihiatrije, nevrologije ter predstavniki bolnikov, ki so imeli svojo novinarsko konferenco prav tako v torek, zgolj uro pred novinarsko konferenco podpornikov.
Kot so uvodoma poudarili, je zakon o psihoterapevtski dejavnosti v trenutni luči strokovno neprimeren, nevaren in škodljiv za najbolj ranljive bolnike. Zakonodajalce so zato pozvali k ponovnemu premisleku in vključitvi stroke, predvsem pa si želijo, da bi zakon urejal zagotavljanje pomoči ljudem v različnih življenjskih stiskah, vendar zunaj zdravstva – kot svetovanje klientom in ne zdravljenje pacientov z duševnimi motnjami.
Karin Sernec, specialistka psihiatrije in predstavnica razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo, je dejala, da je »psihoterapija ena od metod zdravljenja duševnih motenj in zahteva poglobljeno poznavanje vzrokov, procesov nastanka motenj ter diagnostičnih metod, izobrazba za izvajanje vseh metod zdravljenja, vključno s psihoterapijo, pa mora potekati znotraj zdravstvenega sistema, od dodiplomskega študija do strokovnega izpita in specializacije«. Meni, da predlagani zakon posega v obstoječi sistem, ga ruši in nevarno znižuje strokovnost obravnave pacientov.
Podobnega mnenja je Tristan Rigler, klinični psiholog in predsednik RSK za klinično psihologijo, ki je na novinarski konferenci povedal, da predlog zakona v trenutni obliki dopušča vstop profilom brez zadostnih znanj iz psihopatologije, diagnostike, klinične presoje in etičnih standardov za psihoterapevtsko delo. Da predlaganega zakona v obstoječi obliki ni mogoče podpreti, meni tudi Igor Muževič, specialist družinske medicine in predsednik Sindikata družinskih zdravnikov. »Je izrazito škodljiv za bolnike z duševnimi motnjami in boleznimi. To niso klienti, ampak bolniki, ki jih klinični laiki ne znajo niti prepoznati niti zdraviti,« je dejal. »Če poslanci premorejo vsaj minimalno mero odgovornosti, zakona, ki pod krinko skrbi za ljudi v resnici ogroža njihovo varnost, ne bodo podprli.« Se pa vsi strinjajo, da je treba področje psihoterapije nujno urediti, vendar aktualni predlog zakona »ogroža varnost pacientov in ruši standarde strokovne obravnave«.
In odziv ministrstva?
Tako kot vselej doslej se zdi, da se ministrstva burne polemike in nešteta opozorila stroke prav nič ne dotaknejo. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je na očitke stroke odgovoril, da so po predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti psihoterapevti posameznika zakonsko dolžni napotiti k ustreznemu specialistu, če ta obravnava presega njihove kompetence, znanje in zmožnosti. Poudaril je, da psihoterapevti ne bodo posegali v delo kliničnih psihologov in psihiatrov, temveč bodo sodelovali pri osnovni obravnavi duševnih čustvenih stisk, ki še ne predstavljajo duševne bolezni. Opomnil je še, da predlog zakona določa akademsko in neakademsko pot do poklica psihoterapevta, in sicer z magistrskim študijem psihoterapije ali z izobraževanjem, ki vključuje okoli 3000 ur, od tega je 1200 ur namenjenih prav specifičnim teoretičnim vsebinam. »Ti posamezniki bodo bistveno bolje usposobljeni kot samooklicani psihoterapevti danes,« je zatrdil Kordež. Poslanci bodo o zakonu glasovali predvidoma danes v poznih popoldanskih urah.
