»Konsenz, kar se zdravništva tiče, je tako širok, da širši ne more biti,« je danes izjavil mariborski pediater Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Konsenz, ki ga je imel v mislih, se nanaša na spremembe in rešitve za izboljšanje zdravstvenega sistema, ki so jim maja prikimale vse ključne zdravniške organizacije.
»Osnovni cilj je zagotavljanje kakovostnega, učinkovitega in vzdržnega javnega zdravstvenega sistema. V središču javnega zdravstvenega sistema je pacient,« piše v predstavljenem dokumentu. »Javno zdravstvo pri nas marsikdo razume narobe,« je zatrdil Dovnik. »Javno ni državno, javno je vse, kar je dostopno za javna sredstva in za kar se dogovorimo, da so javno potrebne zdravstvene storitve.«
Najbolj odmevna točka dokumenta je predlog, ki ga je Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) že skušala poslati v parlamentarno proceduro skozi stranska vrata. Ta uvaja institut svobodnega zdravnika, ki so ga poimenovali »neodvisen ponudnik zdravstvenih storitev«. V Dnevniku smo že poročali, da zamišljena rešitev vsebuje vrsto problematičnih posegov v sistem zdravstva.
Spomnimo: svobodni zdravniki, kot jih poznajo v zahodnoevropskih državah, niso zaposleni v (javnih) zdravstvenih ustanovah, temveč nastopajo kot neposredni ponudniki zdravstvenih storitev. So poklicno avtonomni in se pogosto združujejo v skupine, vendar pa ne morejo biti hkrati (delno) zaposleni pri drugem delodajalcu, denimo v bolnišnici. Prav ta neodvisnost je temelj instituta svobodnega zdravnika.
Komu bi koristili
svobodni zdravniki
Predlagana rešitev se bistveno razlikuje od obstoječih modelov; neodvisnemu ponudniku zdravstvenih storitev namreč izrecno dopušča, da je zaposlen v javnem zavodu. Njihov dodatni zaslužek bi bil obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti in ne kot dohodek iz zaposlitve. Zaradi te spremembe bi ob enakem obsegu (dodatnega) dela plačali bistveno manj davka in dajatev ter posledično zaslužili več. »Zdravnik kot neodvisni ponudnik zdravstvenih storitev pomeni zgolj naslavljanje tiste manjšine zdravnikov, ki poleg svoje redne zaposlitve zmorejo opraviti še dodatno delo,« je danes trdil Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva.
Kaj bi z neodvisnimi ponudniki zdravstvenih storitev pridobili pacienti? »Zdaj je velika večina zdravnikov zaposlenih v javnih zavodih in delajo popoldne še drugje, kar ima znake rednega delovnega razmerja, zaradi česar zavestno kršijo veljavna pravila. Inšpektorat jih ne nadzira, ker bi se zdravstveni sistem sicer sesul,« je odgovoril Dovnik. Po njegovem prepričanju bi pacienti imeli koristi tudi od tega, da bi se v Slovenijo morebiti vrnili zdravniki, ki delajo kot svobodni zdravniki v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji ali na Nizozemskem. »Morda bi tudi nekateri mladi zdravniki prepoznali prednosti nove ureditve,« je dodal koncesionar.
V kontekstu Dovnikovih navedb kaže spomniti na položaj svobodnih zdravnikov v Nemčiji. Njih smejo bolnišnice najemati le izjemoma in za kratek čas. Poleg tega jih ne smejo pravno obravnavati kot samozaposlene v dejavnosti, ki na trgu prodajajo svoje storitve in izdajajo račune, temveč jim morajo plačevati prispevke za socialno varnost enako kot stalno zaposlenim v bolnišnici. Zagotoviti jim morajo tudi dopust in jim omejiti delovnik na 40 ur na teden.
Zbornici ni uspelo
uveljaviti vseh svojih zamisli
Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) večine zdravniških združenj ni uspelo ogreti za vse svoje zamisli. Nabor predlogov zato ne vsebuje več preoblikovanja zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. »V razpravi je prevladovala bojazen, da bi to preveč vplivalo na izvajanje storitev in obravnav in bi bili preveč podvrženi ekonomskim dejavnikom,« je razložila Bojana Beović, predsednica ZZS. Zbornici tudi ni uspelo s predlogom ukinitve sistema podeljevanja koncesij – hotela ga je preurediti tako, da bi izenačila javne in zasebne ponudnike zdravstvenih storitev. Ti bi potem enakovredno sodelovali na razpisih ZZZS. Po besedah Bojane Beović bi bila to prevelika sprememba: med zdravniki je namreč prevladala bojazen, da bi bil tak sistem manj reguliran.
Seznam enajstih ukrepov za izboljšanje zdravstvenega sistema so zdravniške organizacije spisale na pobudo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. »Končni dokument je nastal po široki razpravi in je največji skupni imenovalec,« je poudarila Bojana Beović. Po njenih besedah je ministrstvo že razposlalo dokument zdravstvenim zavodom.
