Koalicijskim partnerjem se mudi s sprejemanjem zakonodaje, s katero naj bi uresničili svoje obljube in koalicijske zaveze. A kot se izkazuje, je precej zakonskih predlogov pomanjkljivo pripravljenih in neusklajenih. Seznamu se pridružuje tudi predlog zakona o konoplji, ki naj bi uredil proizvodnjo konoplje za medicinske in znanstvene namene ter promet z njo. Pripravili so ga v Svobodi in Levici, z njim pa želijo uresničiti na lanskem posvetovalnem referendumu izraženo voljo volilcev, ki so ureditev rabe konoplje za medicinske namene dvotretjinsko podprli (s 66,7 odstotka glasov), medtem ko so bili do rabe konoplje v osebne namene bolj zadržani (podprlo jo je 51,5 odstotka volilcev).
Dvojni koalicijski amandmaji
Že ob aprilski vložitvi predloga zakona v parlamentarni postopek svojih podpisov niso prispevali poslanci SD. Pred torkovim odborom za zdravstvo pa so predlagali umik obravnave zakona z dnevnega reda, saj bi bil glede na številna in obsežna dopolnila in pripombe zainteresirane in strokovne javnosti po njihovem mnenju potreben dodaten čas za premislek in usklajevanja, s čimer bi predlog ustrezno popravili in dopolnili.
Toda SD s predlogom za umik, ki so ga podprli tudi opozicijski poslanci SDS in NSi, ni uspela, saj so proti glasovali v Svobodi in Levici. SD na eni ter Levica in Svoboda na drugi strani so k prvotnemu predlogu sicer že vložile skupno več kot sto amandmajev, vsaka približno pol, k praktično vsem členom. V Svobodi in Levici so amandmaje SD zavrnili kot nedopustne, češ da vsebinsko širijo predlog.
V SD so opozorili, da bi neupoštevanje različnih predpisov s področja drog pri sprejemanju zakona pomenilo tveganje resnega neskladja slovenskega pravnega reda z mednarodnimi konvencijami, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Več njenih pripomb so sicer z amandmaji že upoštevali.
Brez širše javne razprave
Predloga zakona navkljub njegovemu osnovnemu dobremu namenu ni podprla niti komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Ocenjujejo, da gre zgolj za izpolnitev koalicijskih zavez, ne da bi se rešitve dobro premislilo in brez javne razprave z najširšim možnim krogom deležnikov.
Na to kažejo tudi številne pripombe, med drugim Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in civilne družbe. S predlogom ni posebej zadovoljen praktično nihče, ne glede na to, ali zagovarja bolj ali manj omejujoč pristop. Predlog sicer predvideva, da bi bila konoplja za medicinske in znanstvene namene izključena s seznama prepovedanih drog.
Na JAZMP, ki bi v skladu z zakonom opravljala regulatorne in strokovne naloge, so opozorili, da ima predlog številne pomanjkljivosti in da je treba določbe zakona bistveno izboljšati, uskladiti z veljavno zakonodajo o zdravilih, prepovedanih drogah in lekarniški dejavnosti. Opozorili so, da se konoplje ne bi predpisovalo na posebni recept, čeprav evropska zakonodaja to določa. To ni skladno niti s konvencijami Združenih narodov, ker ne omogoča ustrezne sledljivosti predpisovanja, izdaje in uporabe zdravil in s tem nadzora ter preprečevanja zlorab in nezakonitega prometa z zdravili.
V Lekarniški zbornici Slovenije ocenjujejo kot neustrezno, da se konopljo in THC v celoti izključi iz pravil, ki veljajo za področje prepovedanih drog po slovenski zakonodaji (vključno s kazensko zakonodajo), evropskem pravu in mednarodnih konvencijah. »Možnost zlorab je velika, zato je treba nujno ohraniti ukrepe, s katerimi se omogoča varnost uporabnikov, sledljivost učinkovine in preprečevanje zlorab.«
Nasprotno pa je upokojeni zdravnik in specialist iz javnega zdravja Dušan Nolimal v imenu Mednarodnega inštituta za kanabinoide opozoril, da znanstveni, pravni in javnozdravstveni razlogi jasno kažejo, da je trenutna klasifikacija konoplje nesorazmerna in škodljiva. »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že predlagala nižjo klasifikacijo, številne države so jo legalizirale, raziskave pa neizpodbitno potrjujejo medicinski/terapevtski potencial rastline.« Zato na inštitutu podpirajo izvzem konoplje iz kazenske zakonodaje in vzpostavitev posebne regulative – namesto obstoječega modela, ki temelji na zakonodaji o zdravilih ali prepovedanih drogah, so za uvedbo samostojnega sistema z minimalnimi standardi varnosti, sledljivosti in starostnimi omejitvami.
