S ciljem omejiti krčenje in degradacijo gozdov je EU sredi leta 2023 sprejela uredbo EUDR, ki bi morala po prvotnih načrtih začeti veljati na začetku letošnjega leta. Poglavitni cilj uredbe je, da se leseni izdelki uporabljajo iz lesa z gozdnih površin, ki niso bile krčene ali kjer sečnja ni povzročila degradacije gozdov. Uredba se nanaša na les, ki ga bo treba takoj po poseku dreves evidentirati, poleg tega pa tudi na govedo, kavo, kakav, oljno palmo in sojo, torej izdelke, ki so povezani s krčenjem gozdov in jih na trge EU uvažajo ali izvažajo.
Zaradi zahtevnosti implementacije uredbe EUDR je bila v EU na začetku lanskega oktobra sprejeta odločitev, da se njeno izvajanje prestavi za eno leto, kar bo po pojasnilih evropske komisije državam članicam EU, tretjim državam in podjetjem omogočilo dodatno leto za pripravo na izvajanje uredbe. Najpozneje do konca junija namerava evropska komisija zaključiti primerjalno analizo držav, informacijski sistem, v katerega bodo podjetja morala posredovati podatke, pa bo začel veljati konec decembra.
Zamude z informacijskim sistemom
Ravno nepravočasna priprava informacijskega sistema je eden ključnih razlogov za podaljšek glede izvajanja uredbe. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, smo bili lani priča številnim opozorilom in pobudam evropski komisiji iz držav članic, vključno s Slovenijo, tretjih držav in gospodarstva. Te pobude so opozarjale na številne nejasnosti, povezane z izvajanjem uredbe. »S skupnimi močmi smo dosegli zamik izvajanja uredbe, letos pa si prizadevamo za poenostavitev njenega izvajanja,« so dodali na ministrstvu. V informacijski sistem bo treba posredovati podatke o površinah, kjer so bili primarni izdelki proizvedeni, skupaj z geolokacijskimi koordinatami teh površin, nato pa bodo posredovani drugim udeležencem dobavne verige.
Kot je povedala direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc, bo moral biti ves prodani les v EU vnesen v informacijski sistem EU. »Uredba nalaga pošiljanje podatkov tistim, ki dajejo les na trg. V Sloveniji so to lastniki gozda, pri čemer ga bo treba spremljati od gozdne ceste naprej. Vprašanje je, kako lastnikom gozda pomagati, da se bodo znašli v novih okoliščinah.« Ker je EU zamujala z vzpostavitvijo informacijskega sistema, nihče natančno ni vedel, kako ravnati, če bo neka žaga dobila različne vrste lesa. »Zato so države pritiskale na evropsko komisijo, da naj se implementacija uredbe prestavi za eno leto. Informacijski sistem zdaj nadgrajuje, za zdaj se zdi, da so ga poenostavili in so ga že testirali. Za velike lastnike gozdov težav ne bo, manjšim, ki se bodo težje prilagodili, pa bo pomagal Zavod za gozdove Slovenije,« je dodala Nike Krajnc.
Večje težave za mizarje
Direktor Združenja lesne in predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Igor Milavec pravi, da je uredba EU tipičen primer pretirane regulacije, saj slovenski gozdovi in tudi večina evropskih niso ogroženi, medtem ko načrtovano evidentiranje lesa iz Brazilije in Indonezije podpira. »Gozdovi v Sloveniji se ne krčijo. Če želiš posekati drevo, ti mora to odkazati revirni gozdar, sicer si v prekršku.« Po Milavčevem prepričanju bo potrebnega veliko dodatnega dela, v čemer lesnopredelovalna podjetja ne vidijo smisla. »Z direktoratom za les na gospodarskem ministrstvu se dogovarjamo, kako bo evidentiranje lesa potekalo v lesnopredelovalnih podjetjih. Obstaja kup neznank. Na podlagi navodil na 200 straneh, ki smo jih pred nekaj dnevi prejeli od kmetijskega ministrstva, bomo v nekaj podjetjih konkretno preučili, kaj bodo zahteve iz uredbe pomenile za njih, in v kratkem pričeli pripravljati vse potrebno,« je dejal Milavec. Podjetja so v skrbeh, kako zahteve iz uredbe implementirati z informacijskega, kadrovskega pa tudi finančnega vidika, je dodal.
Po pojasnilih Bojana Resmana, člana upravnega odbora Slovenskega lesnega združenja (Sloles) in direktorja podjetja Lip Bohinj, ki je v lasti avstrijskega podjetja Hasslacher Holding, se bodo zahtevam iz uredbe lažje prilagodila večja podjetja, saj imajo že vzpostavljene informacijske sisteme in sledljivost lesa. Po drugi strani manjši proizvajalci, kot so mizarji, ki nimajo večjih proizvodenj, temveč delujejo od projekta do projekta, sledljivosti lesa nimajo vzpostavljene. Po Resmanovi oceni se bodo morali tudi mizarji digitalizirati. »Potrebne podatke o sledljivosti bo možno zagotavljati tudi ročno, vendar bo to zamudno. V vsakem primeru jih bo treba na koncu posredovati v evropski informacijski sistem.« Tako v Lipu Bohinj kot pri njegovem lastniku so imeli lani v grobem že pripravljeno vse potrebno, da bi letos lahko posredovali zahtevane podatke v informacijski sistem. »Obstajalo je namreč tveganje, da se bo uredba začela izvajati že januarja letos. Če ne bi bili pripravljeni, bi bilo naše poslovanje ogroženo,« je dodal Resman.
