Predstavniki agroživilske verige so na včerajšnjem sestanku s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić razpravljali o izhodiščih za sprejem interventnih ukrepov, ki bi ublažili krizo zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Govorili so tudi o regulaciji marž v verigi preskrbe s hrano in o morebitnem znižanju DDV na nekatera osnovna živila, predvidoma na pet odstotkov.
Trgovci bi DDV na živila znižali na 4,5 odstotka
Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je dejal, da je večina nevladnih organizacij zadržana do teh ukrepov, saj gre za resen poseg v tržne razmere, medtem ko je agrarni ekonomist Emil Erjavec za Dnevnik ocenil, da znižanje DDV ni podpora kmetijstvu, ampak protiinflacijski ukrep z delnimi socialnimi učinki.
Iz včerajšnjega sporočila za javnost Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) izhaja, da nižji DDV na osnovna živila trgovci podpirajo. Sami bi ga sklestili na 4,5 odstotka, in to trajneje, ne le za čas kriznih razmer. Spomnili so, da ima večina sosednjih držav že nižjo stopnjo DDV na živila: na Hrvaškem in Madžarskem znaša pet odstotkov, v Italiji med štirimi in petimi odstotki, Avstrija uvaja 4,9-odstotno stopnjo. V TZS so prepričani, da bi znižanje DDV neposredno vplivalo na kupno moč potrošnikov in omejilo nakupe Slovencev v sosednjih državah. Po podatkih TZS so se namreč prihodki na drobno v trgovini v začetku leta 2026 občutno znižali, najbolj v segmentu živil.
Razmere v kmetijstvu se zaostrujejo
KGZS opozarja na resno zaostrovanje razmer v kmetijstvu. Izpostavili so, da se je kmečka nafta od januarja letos podražila kar za 54 odstotkov, močno, za petnajst do 43 odstotkov, so poskočile tudi cene gnojil. Po drugi strani odkupne cene padajo: cena mleka je med oktobrom in marcem padla za četrtino (z 52 na 40 evrov/100 litrov), pri prašičereji pa je trenutna cena 1,49 evra na kilogram in ostaja pod ravnijo iz leta 2021, ko je znašala 1,53 evra. »Takšna kombinacija rasti stroškov in padanja prihodkov neposredno ogroža kmetijska gospodarstva. Slovensko kmetijstvo za primerljivo sezono potrebuje približno 65 milijonov litrov kmetijske nafte in velike količine repromateriala,« so izpostavili v KGZS. Posledično vladi predlagajo sprejetje ukrepov za stabilizacijo cen kmečke nafte in gnojil. Pozivajo tudi, naj Slovenija evropski komisiji predlaga dodatno znižanje trošarin za kmetijstvo, doma pa blagovne rezerve napolni tudi z gnojili, semeni in sredstvi za varstvo rastlin. V KGZS se po zgledu covidnega leta 2020 zavzemajo tudi za ponovno pomoč države kmetijskim gospodarstvom v obliki subvencij na hektar površine, ki jo obdelujejo.
Emil Erjavec je potrdil, da se razmere v kmetijstvu resnično zaostrujejo. »Padec odkupnih cen se je sicer umiril, vendar še ni njihove rasti, stroški goriv in gnojil pa izjemno naraščajo,« je dodal. Znižanje trošarin samo za kmete je zato po njegovih besedah ciljni ukrep, če ga evropska zakonodaja seveda omogoča. Podpore na hektar po Erjavčevi oceni zahtevajo zelo veliko denarja za razmeroma malo učinkov. Opozoril je tudi, da nimamo podatkov, da bi lahko ciljno pomagali tistim, ki so resnično utrpeli velik izpad prihodkov. Glede oskrbe z mineralnimi gnojili je po Erjavčevem mnenju bolje krepiti zadružni sistem, kot vse to početi prek blagovnih rezerv. Sicer pa glede na najnovejše razmere na Bližnjem vzhodu sogovornik ocenjuje, da je treba počakati, kako naprej. »Če se je vojna ustavila, se bodo razmere sčasoma umirile,« je prepričan.
Predlog: vlada naj odloži nalaganje novih dajatev
Da je za kakršno koli ukrepanje v eno ali drugo smer še prezgodaj, meni tudi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. »Stvari se praktično dnevno spreminjajo, zato je treba gledati mesečne učinke, kaj se bo zgodilo, ne več dnevnih ali tedenskih.«
Če bi bila kmetijska ministrica, je dejala, ne bi tako hitela s sprejemanjem interventnih ukrepov. »Sploh ne takšnih, ki lepo zvenijo, verigi pa ne prinesejo nobene koristi. To so omejevanje marž, spremembe DDV, popisovanje cen … V tem trenutku je še prezgodaj za tako drastične ukrepe,« je ocenila Zagorčeva. Poudarila je, da živilsko industrijo ta trenutek najbolj skrbi dogajanje na trgu embalaže, ki prihaja v stik z živili, prav tako cene energije in nafte. Konkreten in izvedljiv predlog, ki ga imajo živilci za vlado, pa je, naj v teh kriznih časih počaka z nalaganjem novih dajatev, kot je denimo embalažnina.